Učence v vseh osnovnih in podružničnih šolah čakajo knjižnice, bogate s knjigami. Kljub temu se pozna vpliv digitalizacije, saj izposoja knjig pada, pravijo knjižničarke Polona Raušl, Zdenka Ivančič in Goranka Kreačič. V nadaljevanju so njihovi zapisi, ki opisujejo delovanje šolskih knjižnic, zakaj so knjige pomembne in koristne. Zahvaljujemo se vsem, da so si vzele čas, predvsem pa Poloni Raušl in Zdenki Ivančič.

Za branje ni nikoli prezgodaj in nikoli prepozno. Za branje in pogovarjanje o prebranem  v prijetni družbi je vsak čas ravno pravi. K temu mlade bralce, starše, vzgojitelje in nas, šolske knjižničarje, nagovarjata tudi Društvo Bralna značka Slovenije in Javna agencija za knjigo. 

Stroka že dolgo opozarja na pozitivne učinke branja v vseh obdobjih otrokovega razvoja, saj razvija domišljijo, širi besedni zaklad, izboljšuje pozornost, krepi čustvene in možganske povezave, sprošča in zabava. V digitalni dobi, ki je izrazito zaznamovala »koronsko« leto, pa  je sproščanje toliko bolj pomembno. Branje namreč utrujenim čutilom omogoča umirjanje, saj so temne črke na svetli podlagi za oči in možgane bistveno manj stresne od elektronskih signalov.

Ker se učenci med seboj razlikujejo,  se šolski knjižničarji  trudimo ponuditi pravo knjigo pravemu bralcu ob pravem času. Temu prilagajamo tudi izbore knjig za bralno značko in domače branje.

Kdo je najbolj »popularen« med ustvarjalci?

Goranka Kreačič: Med mlajšimi, na razredni stopnji, še vedno Grozni Gašper, Desa Muck, pa tudi Primož Suhodolčan. Starejši učenci pa izbirajo gradiva po priporočilih sošolcev ali koga drugega.

Polona Raušl in Zdenka Ivančič: Vsako leto povabimo na šolo literarnega ustvarjalca, ki ne samo da predstavi svoja dela, ampak pove tudi kaj iz svojega otroštva in odraščanja. Ti avtorji so potem nekaj časa med bralci prava uspešnica: Primož Suhodolčan, Desa Muck, Anja Štefan, Andrej Rozman Roza, Ivan Sivec, Janja Vidmar, Feri Lainšček, Žiga X. Gombač …

Kaj učence bolj zanima – proza ali poezija?

Goranka Kreačič: Večinoma jih zanima samo proza, redko koga poezija. Če že kakšne pesmi, potem je avtor na primer Andrej Rozman Roza, ki jih s predelavo starejših pesmi potegne v svet poezije.

Polona Raušl in Zdenka Ivančič: Učence želimo navdušiti tudi za branje poezije, vendar je ta pot še  precej strma in zahtevna, če želimo preseči zgolj učenje pesmic na pamet …

V šolski knjižnici na Brezovici in v Notranjih Goricah s priložnostnimi razstavami in knjižnimi ugankami obeležujemo različne obletnice, običaje, praznike in vabimo na  kulturne prireditve.

Z ljubitelji knjig  vsako leto skupinsko obiščemo Slovenski knjižni sejem.

Že več let organiziramo filmske popoldneve; v preteklih letih smo si ogledali veliko filmov, posnetih po slovenskih in tujih literarnih predlogah.

Priljubljen bralni dogodek v naši knjižnici je tudi bralna noč; izpeljali smo jih že enajst,  namenjene pa so učencem 6. in 7. ter 8. in 9. razreda. Obravnavali smo kvalitetne in aktualne mladinske knjige z različno tematiko. Druženja smo nadgradili z delavnicami, obiski zunanjih sodelavcev, ogledom Mestnega muzeja itd.          

Oblike motiviranja za branje so torej zelo različne. Ena najbolj množičnih ostaja Bralna značka, ki letos praznuje 60-letnico in vključuje tudi na naši šoli v povprečju 70 % učencev.

Na predmetni stopnji število sicer upade, vendar je med devetošolci še vedno tretjina tako imenovanih »zlatih bralcev«, ki so bralno značko osvojili v vseh devetih  letih šolanja.

Zaradi epidemije je zadnje leto drugačen tudi utrip naše šolske knjižnice. V vseh mesecih »na daljavo« so si učenci lahko naročali/izposojali knjige, ki so jih potem čakale v škatlah pred šolo. Preko programa Teams so vsakodnevno potekali tudi razgovori za Bralno značko.

No, na srečo je tudi bralni virus nalezljiv. Naj živi branje! 

Eva Povirk