Minulo soboto se je po večinoma širokem in uhojenem kolovozu, do katerega pripelje steza iz središča Podsmreke, odvila dolga kolona pohodnikov po Cankarjevi poti. Pot nad Brezovico večinoma poteka po zemljišču sosednje občine Dobrova - Polhov Gradec, le na Debelem hribu, ki mu Brezovičani in okolišani po lončeni skulpturi pravimo kar Žaba, se dotakne tudi ozemlja KS Brezovica. Popotniki so se tako potem podali naprej nad Dragomerjem vse do odcepa za Ferjanko, ki pa spada že k Logu. Prva misel nam riše, da verjetno Cankar na Vrhniko z Rožnika ni hodil po gozdni poti, sploh ker so poti v predmestu Ljubljane, na Viču, v Kozarjah in potem na Brezovici včasih potekale drugje. Pred kratkim pa sem slišal govorice, da je imel menda pisatelj sorodnike v Dragomerju, tako da postalo bolj verjetno, da se je kdaj poletni vročini izognil s prijetnim sprehodom po gozdu. Kadar se je pa podal po običajni poti, se je morda osvežil in si raz košate brke vrgel par perišč vode iz Potokarjevega korita. Korito je včasih stalo dlje od hleva starodavne domačije, ki nosi ime po Potoku, hudorniku Radni - danes je namreč povsem prislonjeno ob gospodarsko poslopje. Po poti v belo Ljubljano je morda odplaknil kakšen kozarec sladkega vipavskega vina preveč, ki si ga je privoščil v znameniti brezoviški gostilni P'r Kopaču, z nekaj hladne vode iz kamnitega korita. Težko je namreč verjeti, da se slavni Vrhničan ni vsaj kdaj ustavil pri prijaznih gostilničarjih s priimkom Pleško. Takrat je gospodaril pri Kopaču Krvojcov Martin Pleško, ki se je poročil z vdovo Marijo Lenček, kakor so se v gostilni pisali včasih. Naj dodam, da sta iz starodavne hiše izšla dva duhovnika brata Lenček, eden od njiju je napisal tudi eno ali dve knjigi in urejal občasni časopis. Kako je torej z domnevnimi Cankarjevimi sorodniki v Dragomerju, bi zahtevalo malo poglobljene rodoslovno-zgodovinske raziskave, neizpodbitno pa je, da je na Brezovici bival Martin Cankar, ki se je februarja 1749 poročil z Brezovičanko, vdovo Marijo Mesec. Njun zakon žal ni bil blagoslovljen z otroki. Kot piše Fran Petre v knjigi "Rod in mladost Ivana Cankarja", se je Martin Cankar izneveril navadi svojih prednikov, da so si jemali neveste na bližnjih samotnih kmetijah na Mrlah. Martin si vdove ni pripeljal domov, ampak se je preseli k svoji soprogi na Brezovico pod Ljubljano, kot piše Petre. L. 1783 je Matija Cankar na Brezovici umrl v starosti 66 let in huba v Kotih je ostala brez gospodarja. Cankarjev rod je na Vrhniškem nadaljeval Matija Cankar, brat Martinovega očeta Štefana. 10. maja je minilo 149 let od rojstva slavnega Vrhničana, naslednje leto pa bomo praznovali 150 let od tistega majnika, ko je se je Jožefu Cankarju in Neži, roj. Pivk, rodil nadarjeni fantiček Johan. Morda se do takrat tudi razjasni, kam da je zahajal pisatelj pod dragomerškim sv. Lovrencem. Do takrat pa nam ostane obilo časa, da si v njegovem bogatem opusu izberemo nekaj za dušne hrane lačno skrito kamrico srca, v kateri kot angelska krila žarijo vitki brki Ivana s klanca siromakov.

Miha Rus