»Kovačičev svet je resničnost, ki jo vidi, čuti, doživlja, občuduje in jo ima rad. Želi se ji pokloniti kot slikar, kot ustvarjalec nove, paralelne stvarnosti, vselej z dušo oplemenitene, barvno dognane in oblikovno dorečene,« je v uvodu v monografijo Janeza Kovačiča dodala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Knjiga je izšla ob avtorjevi 80. obletnici, v njej pa si je moč ogledati ogromno njegovih del različnih tehnik.
Ob letošnjem jubileju je razstavljal kar devetkrat. Januarja je začel z razstavo v Kanalu ob Soči, nato v februarju nadaljeval na Rakitni, kjer je tudi prvič predstavil monografijo. V aprilu je s svojimi deli gostoval v ljubljanski galeriji Krka, sledil je Cankarjev dom na Vrhniki, nato pa razstava v kliničnem centru. Nedavno je potekala otvoritev razstave v Marijinem domu na Brezovici, kateremu je poklonil petindvajset slik. Do konca leta bodo potekale še tri razstave.
V svoji karieri je sodeloval na več kot 230 razstavah, skozi katere je bilo na ogled preko tisoč del. Vendar, kot pravi sam: »Nimam veliko časa, da bi se oziral v preteklost. Naslednji teden pričnem s predavanji dvakrat na teden, tako da je kar pestro.« Njegova podpora in prva kritičarka je hči Polona, ki je po poklicu akademski restavrator in pedagog. Prav zato mu njeno mnenje tako veliko pomeni, poleg pomoči pri večjih delih.
Nedavna otvoritev razstave v Marijinem domu na Brezovici je priklicala mnoga čustva. Kako to, da ste tako navezani na sam dom?
Svoje čase sem imel tam šolo, poleg tega pa sem nanj tudi čustveno navezan. Še bolj pa na Brezovico. Leta 1959 se priselil, v tretjem letniku študija pa kupil svojo parcelo. Brezovica je res čudovit kraj. Prav to lepoto sem naslikal v kompletu dvanajstih slik, ki prikazujejo motive iz naše občine. Izdal jih bom v obliki koledarja za leto 2023.
Čestitamo ob okroglem jubileju. Se vam zdi, da so leta hitro minila?
Sploh se ne počutim osemdeset. Na otvoritvi razstave v Marijinem domu sem povedal, da sem že drugič dopolnil štirideset let.
Kakšen je vaš pogled na samo digitalizacijo in nove načine ustvarjanja?
Že ves čas sem na tekočem, ker sem bil tudi profesor oblikovanja. S tem sem vedno moral poznati tehnike, veliko časa sem preživel v tiskarni, bil na bienalih, sejmih, a me nikoli ni pritegnilo. Sama tehnika se mi zdi hladna, mrtva, je pa sicer krasno orodje. Mislim, da če sam nimaš zgodbe, ti je takšna tehnika ne more dati.
Glede na to, da poučujete vse od študentov do starostnikov, gledate na njihova dela kako drugače?
Stvar je taka, jaz moram biti dober, ker sem profesionalec. Napak ne sme biti, lahko pa jih naredim zavestno. Pri ljubiteljih pa naj bo poudarek na veselju. Če jim je ustvarjanje muka, je to narobe. Pustim jim, da uživajo in nastanejo tudi zanimive umetnine.
Vaš najljubši motiv je?
Krajina je moja intima. Portret imam neskončno rad, zaradi samega dialoga.
Najljubša tehnika?
Olje na platnu, ampak tudi akvarel imam strašno rad.
Vaša najljubša slika?
Slika sončnic, ki je obešena v kuhinji.
Gospodu Janezu še enkrat čestitamo ob njegovi okrogli obletnici, želimo mu veliko veselja pri ustvarjanju in še veliko novih idej.
Eva Povirk
