Dr. Gizella Kasaš Kocijančič je diplomirana psihologinja s specializacijo iz klinične psihologije in iz psihoterapije. Izhaja iz Lendave, rojena pa je staršem madžarske narodnosti, ki sta bila pionirja na področju uvajanja dvojezične osnovne šole. V pogovoru nam je zaupala, da je človek čudež in pomembno je, da ga brezpogojno sprejmemo, takega, kot je.
Zakaj ste se odločili za ta poklic?
Moja prvovrstna motivacija je bila, da izberem poklic, kjer se bom ukvarjala z ljudmi. Zanimala me je psihologija, medčloveški odnosi, medčloveška ljubezen in neznanka človeške duše. Moj namen je pomagati ljudem na njihovi razvojni poti in prepoznati samega sebe. Prav s psihoterapijo pomagam k prepoznanju in k temu, da se oseba vidi jasno, z vsemi preprekami, ki ga čakajo. Zato sem se odločila za študij psihologije na Univerzi Kossuth Lajos v Debrecenu, nadaljevala in dopolnila pa sem ga z dvema specializacijama - iz klinične psihologije in iz psihoterapije na Medicinski fakulteti v Budimpešti.
Kako bi se opisali v treh besedah?
Ljubeča do sočloveka, zelo razumevajoča in ne obsojam drugih ljudi. Vsaj delno lahko na to odgovori moj mož Igor. Pravi, da sem predvsem preveč popustljiva, tolerantna in ne zamerljiva oseba: »Še najbolj stroga in nepopustljiva je do mene!« (smeh)
Kako vi pomagate ljudem?
Sem analitično orientirana psihoterapevtka, kar pomeni analizo človeških doživetij, čustev in svoje preteklosti. Prav vse to vpliva na naše obnašanje in naš odnos do sebe in drugih. Lahko se kaže kot anksioznost, depresija, tesnoba, fobije, ali pa kot težave v medosebnih odnosih (težave v spolnosti, zasvojenost,konflikti na delovnem mestu, motnje uspešnosti, manjvrednostni občutki, potrtost, izgorelost, konflikti s soljudmi, pa tudi kot perfekcionizem v službi in doma). Psihoterapija parov in medsebojna komunikacija predstavljata enega večjih izzivov, kjer je potrebno, da posameznik prepozna svoje individualno funkcioniranje v partnerski relaciji.
Kdaj vas stranke običajno prosijo za pomoč?
Največkrat me prosijo za pomoč šele takrat, ko so v krizi, ko se jim je »kozarec že napolnil«. Največkrat je to daljši čas neuspehov in problemov, ki so že usidrani v njihovo osebnost. Če je oseba motivirana za terapijo in želi pomagati samemu sebi, se za to odloči prostovoljno. Cilj terapije je izboljšati življenjski slog, za kar je bistveno raziskati, razumeti in odpraviti težave in simptome. Pomembno je, da so ljudje pripravljeni na daljši proces, saj osebnostne rane ne bodo izginile čez noč.
Se ljudje premalo ukvarjamo s sabo?
Seveda, premalo časa namenimo sebi. Nujno potreben je čas zase, čas za naju in za družino. Največkrat nam zmanjka prav časa zase ampak vzemimo si ga, tudi če je to le petnajst minut. Naša življenjska pot je sestavljena iz treh delov: preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Na preteklost nimamo vpliva, najbolj pomembna je sedanjost, »tu in zdaj«, saj to determinira prihodnost. Čeprav nas je včasih strah, kaj se bo zgodilo, se poskušajmo osredotočiti na sedanjost.
Verjetno se na terapiji razkrijejo tudi kakšne stvari, za katere nočemo vedeti?
To je pravilo oziroma bistvo psihoterapije in ne izjema, da se razodenemo, na nek način izpovemo. Gre za niz posebnih pogovornih situacij, katerih bistvo je, da oseba v zaprti terapevtski prostor prinese vse radosti, žalosti, krize, drame in s tem celotno življenjsko pot. Terapevt mu zagotavlja najvišjo raven strokovnega znanja ob popolni zaupnosti.
Pet znakov: kdaj je priporočljivo, da obiščemo psihoterapevta?
Kadar imamo težave, kot sem jih že omenila, in ocenimo, da sami ne zmoremo najti rešitve. Predvsem pa, ko v človeku dozori odločitev oziroma želja po reševanju težav.
Vsi smo le za kratek čas popotniki na »naši« zemlji. Edina možnost je, da sami naredimo spremembo v sebi. Za to spremembo pa si je potrebno vzeti čas. V današnjem svetu smo navajeni, da se vse odvija hitro. Vendar misli in težave ljudje običajno nosijo s seboj več let, da to presežejo, pa je potrebno dati času čas. Čas je nad nami, ne moremo ga ustaviti in ne upočasniti. Vse ima svoj »odrejeni čas«, tudi odločitev posameznika za psihoterapijo.
Kaj bi priporočili ljudem za izboljšanje psihičnega zdravja?
Ljudje dobivamo vsak dan veliko pozitivnih in še več negativnih signalov. Prav teh negativnih misli se moramo znebiti in jih odmisliti. Čim več ljudi mora osvojiti pozitivno miselnost, kar pomeni, da odbijemo negativno misel in odgovorimo našim možganom, naj to misel zbriše. Druga pomembna stvar je, da si vzamemo čas zase, za skupni čas s partnerjem, družino, prijatelji,…
Gospe Gizelli in njenemu soprogu Igorju se zahvaljujemo, da sta nas spustila v svet psihičnega zdravja in upamo, da bosta s svojim znanjem pomagala ljudem.
Eva Povirk




