V nedeljo, 29. 10. 2017, smo s PD Podpeč - Preserje po plezalni poti priplezali na Gradiško Turo, 793 m visok vrh na zahodni strani Nanoške planote.

Vreme je malo ponagajalo, tako da smo še z večjim spoštovanjem z Gradišča pri Vipavi zrli v stene. Po krajšem ogrevanju nas je za začetek pozdravil lepo jesensko obarvan grm ruja, smerokaz pa usmeril s pešpoti na plezalno pot. Kot se spodobi, smo se pod prvim skokom opremili z varovalnimi pasovi, čeladami in rokavicami. Prestrašenost na začetku nas je hitro zapustila, tako da smo dobro napredovali po strmini. Stena je zelo dobro opremljena z jeklenico in klini. Skala je čvrsta in ob previdnosti omogoča dobro plezanje. Kmalu prispemo do razgledne ploščadi, kjer malo zajamemo zrak in prvo »fotkanje«. Nadaljevanje je malo zahtevnejše, ker je potreben še skok po zelo izpostavljenem ozkem grebenu, nakar izstopimo iz stene. Po pešpoti nadaljujemo po občasno dokaj strmi poti do vrha Gradiške Ture. Škoda, da ni bilo jasneje, ker bi lahko bolje videli Vipavsko dolino, Trstelj, Čaven in Golake. Slikali smo se pod križem, se osvobodili pasov in hitro šli dalje proti Abramu. Ta del poti se kar vleče, malo dol in malo gor čez pašnike in skozi gozd. Ker je postajalo vedno hladneje smo pospešili korak, saj smo mislili, da se bomo lahko ogreli in nahranili v Furlanovem zavetišču. Zmota, bilo je zaprto. Navkljub vsemu smo spraznili zalogo iz nahrbtnikov, na kratko pozdravili medveda in se odpeljali proti domu.

Včasih je potrebno tudi malo slabše vreme, da potem lahko bolj cenimo lepega. Ni nas ustavilo, ker družba je pa vedno dobra, mi pa »Ljubimo gore«.

Marijan Božeglav