Logo MojaObčina.si

Brezovica

DANES
25°C
14°C
JUTRI
18°C
14°C
2737

Creatusov intervju z dobrodelnežem na kolesu - Mitjo Kovačičem

24 ur kolesarjenja … Nekje iz podzavesti potegnem vzporednico s 24 ur Le Mansa, eno najprestižnejših in najzahtevnejših avtomobilskih preizkušenj, ki jo že od leta 1923 organizirajo na dirkališču Circuit de la Sarthe blizu Le Mansa v Franciji. Od leta 2012 je dirka del Svetovnega vzdržljivostnega prvenstva. Vendar - včasih je res celotno dirko prevozil le en sam voznik, danes pa so v vsaki tekmovalni ekipi po trije vozniki. Vzdržljivostno prvenstvo? Na motorni pogon? Trije vozniki?

Kaj bi potem lahko rekli za Mitjev podvig? Mitja je namreč s 30. na 31. januar 2021 24 ur neprekinjeno vozil kolo. Sam. Na lasten pogon. Celih 24 ur! In še malo, ker je (najbrž že v deliriju ;-) ) hotel doseči okroglo številko – 888,88 km …


1. Po prvem vtisu bi marsikdo rekel: »Treba mu je bilo.« A po malce daljšem razmisleku se bo najbrž večina priklonila ob neverjetnem prikazu moči volje nad telesom (čeprav najbrž na momente tudi prevlade trme nad voljo? ;-) ). Mahatma Gandhi je nekoč dejal: »Moč ne prihaja iz fizične zmogljivosti. Prihaja iz nepremagljive volje.«. Mislim, da ni dvoma, da se telo vsakogar slej ko prej upre tovrstnim ekstremnim podvigom. In takrat ga je treba »prepričati«, da kljub temu, da ne zmore več, nadaljuje. Mitja, že od nedelje razmišljam o tvoji »tazadnji«. Prištevam se med aktivnejši del populacije, zato imam izkušnje tudi s kolesarjenjem. In ko pomislim na svoje daljše ture, se ob vseh lepotah, ki so bežale mimo mene, spomin vedno znova vrača na boleče »sedalo«. Povej. Po resnici. Kako si?

Mitja: Haha, v redu, ni posledic na sedalu, niti na splošno. 24 ur kasneje sem bil že na kolesu :-) Če si vsaj dvakrat na teden na kolesu, potem vsakokratno »utrjevanje zadnjice« praviloma odpade. Drugače pa je razlog težave lahko v nepravilni nastavitvi kolesa, napačni izbiri sedeža ali slabi kvaliteti kolesarskih oblačil. Obstajajo tudi nekateri skriti triki, s katerimi si lahko pomagaš, da ne pride do težav.


2. Za tiste, ki tvojega podviga niso spremljali »v živo« preko spleta, ali zanj niti niso še slišali, je prav, da nekoliko podrobneje opiševa »tehnične posebnosti« tvojega podviga. Kolesaril si namreč v domači dnevni sobi.

Mitja: Kolesarji tej dnevni sobi rečemo »pain cave« (prev.: jama bolečine) :-D Gre za kolesarjenje na trenažerju, pri katerem svoje običajno kolo vpneš v napravo, ki meri moč vrtenja pedalov in podatke prenaša na aplikacijo na računalniku (jaz največkrat uporabljam aplikacijo Zwift), ki nato simulira kolesarjenje po različnih terenih v realnem času. Na ta način lahko voziš s kolesarji s celega sveta po istem terenu in čutiš spuste ter vzpone kot zunaj v naravi, tekmuješ ali greš na družabno kolesarjenje. Možnosti je veliko.

Za svoje 24-urno kolesarjenje sem izbral ravninsko traso, s krogom dolžine 17.3 km in 16 metri višinske razlike. Začel sem v soboto ob 8.30 zjutraj in z neto časom 24 ur končal v nedeljo okrog 10. ure. Na štartu se mi je pridružilo cca 400 kolesarjev s celega sveta. Do konca skupinske vožnje, ki se je končala pri 200 kilometrih, je z menoj ostalo še cca 40 kolesarjev. Od tu naprej pa so se mi izmenjaje pridruževali člani dveh e-klubov, katerih član sem: Race3R in SloZL, pa tudi naključni kolesarji, ki so takrat vozili na isti trasi.

Poskušal sem vzdrževati enakomeren tempo, ki pa je sčasoma pričakovano padal. Moj cilj je bil 700 kilometrov. Razdalja, ki je v normalnih okoliščinah lahko dosegljiva, saj kolesarji pred teboj ustvarjajo zavetrje in je hitrost dokaj velika. Podobno kot na maratonih, kjer voziš v skupini. A cilj lahko kar naenkrat postane precej oddaljen. Po 14 urah obračanja pedalov sem zaradi razdraženega želodca najprej težko jedel in pil. Tri ure kasneje pa je dehidracija (ki je pri kolesarjenju v prostoru velik problem) in pomanjkanje kalorij zahtevalo svoj davek — padel sem v krizo. Točno po urniku. Med 16. in 18. uro na kolesu sem namreč nekako pričakoval težave. To je bilo okrog 3. ure zjutraj, ko bi telo precej raje spalo, kot pa vrtelo pedala :-)

Telo se je uprlo, tempo je močno padel in kljub temu, da mi jih je do 700. kilometra manjkalo le še 35, nisem več videl možnosti nadaljevanja. Brez goriva pač ne gre ...

Nato sem na silo pojedel toast, hkrati pa sta se mi sredi noči pridružila še članica in član SloZL ekipe in nekako sem prebrodil krizo ter nadaljeval. Daleč od tega, da bi bilo lahko. Je pa oživelo upanje, da dosežem 24 ur.


3. No, vse povedano je fascinantno, a na tem mestu bi bila tudi jaz najbrž še ena tistih, ki bi po vsem tem rekla: «Treba mu je bilo.«. Ampak … Tvoji kilometri so se vrteli v dober namen, kajne? Vsak kilometer je pomenil dodatna sredstva za Fundacijo Doddie Weira. Doddie Weir je nekdanji škotski igralec rugbyja, ki je za svojo državo osvojil 61 pokalov. Junija 2017 je pri 47 letih razkril, da trpi za boleznijo motoričnega nevrona (MND), (ena izmed podvrst bolezni je npr. bolj znana amiotrofična lateralna skleroza - ALS), nato pa ustanovil fundacijo z imenom »My Name'5 Doddie«, namenjeno zbiranju sredstev za raziskave zdravila in za nepovratno finančno pomoč ljudem s to boleznijo. Bolezen namreč postopoma poškoduje dele živčnega sistema in oteži, ali celo onemogoči, prijemanje, hojo, govor, požiranje in dihanje. Tudi ti si v ta namen odprl stran, kjer je možno darovati in še dodatno podpreti tvoj trud in trud vseh, ki poskušajo omiliti hude posledice te bolezni: https://www.justgiving.com/fundraising/mitjakovacic24hzwift.

Mitja, vem, da pri zmogljivostnih podvigih nisi novinec. A teh 24 ur se zagotovo ne more primerjati z ničemer, kar si dosegel doslej. Spomnila sem se modre misli še enega Škota - Williama Barclaya, ki gre nekako takole: »Vzdržljivost ni samo zmožnost potrpeti, ampak trpljenje spremeniti v zmago.« Pri tebi je bila ta vzdržljivost zelo očitna še v zadnjih metrih 888,88 kilometra. Iz kje si jo črpal, kaj je bilo v resnici gorivo za tvoj motor?

Mitja: Hmm, nisem prepričan, da je bistvo v cilju in zmagi. Kolesarji pač radi trpimo. Hahaha ...

Na kolesu sem naredil že marsikatero »neumnost«. Recimo nazadnje Everesting na Zwiftu in tudi zunaj na Ulovki. Everesting pomeni, da na poljubnem vzponu narediš 8.848 višinskih metrov v enem kosu. Na Ulovko sem se iz Stare Vrhnike povzpel 29x zapored in za to potreboval okrog 13 ur. To ni nek hud čas, saj je rekord v idealnih pogojih okrog 7 ur. Ampak tu gre bolj za soočanje z izzivom, ki terja načrtovanje, priprave in končno izvedbo. Pri kateri gre seveda vedno kaj narobe ;-)  Ampak to je del igre, draž, ki te vleče naprej. Začimba, ki da okus.

Na 24 urno kolesarjenje sem pomislil takoj po Everestingu pred slabim letom. Misel se je občasno vračala, vendar se je naslednji korak zgodil šele, ko sem 2. januarja letos to omenil na eni od svojih voženj na Zwiftu. Takrat mi je prijatelj iz angleškega kluba Team 3R omenil, da trenutno poteka akcija osveščanja o bolezni MND/ALS na način, da ljudje svoje aktivnosti posvetijo tej akciji. Hoja, plavanje, sprehodi, surfanje, kolesarjenje, ... Karkoli. Ideja se mi je zdela zanimiva in ko sem prebral Doddijevo zgodbo, sem vedel, da lahko zgodbi dodam več kot samo nakup naglavnega traku, ki ga prodaja njegova fundacija. Team 3R pomeni Ride, Race, Raise (prev.: vozi, tekmuj, zbiraj sredstva) in dobrodelnosti dajemo velik poudarek. Na Zwiftu tudi sam vodim vožnje, kar mi omogoča, da lahko velikemu številu ljudi naenkrat predstavim ideje. Tokrat je bila to zgodba o bolezni MND. Nekatere akcije so bolj, druge manj učinkovite, vedno pa pozitivne po več plateh. Ena je na primer zbiranje sredstev za nakup koles za nerazvite države. 6. februarja letos bomo najbrž dosegli zastavljen cilj 500.000 koles, saj smo s 482.000 kolesi že zelo blizu. Gre za podiranje rekorda v vožnji na 24 ur na Zwiftu. Sodeluje tudi naš ultraš Marko Baloh, ki je na mojem tokratnem izzivu vozil z menoj od polnoči do dveh zjutraj in mi pomagal z nasveti.

Opisana dodana vrednost je hkrati tudi gorivo za moj »motor«. Občutek, ki ti ga da podpora skupnosti, je namreč neverjeten. Dogodek sem v živo prenašal na Facebooku in YouTubu, kjer se je lahko vsak prepričal, kaj taka podpora pomeni. Kolesarji ob tebi na tras,i ne glede na uro, komentarji na socialnih omrežjih, klepeti v živo, ... Kako bi lahko odstopil, ko veš, da je nekdo sredi noči preveril, kako si, videl, da si v krizi in se spravil na trenažer, da ti je prišel delat družbo? Kako bi lahko odstopil, ko veš, da zbiraš sredstva za ljudi, ki iz dneva v dan težje primejo kozarec, pogoltnejo košček hrane ali vdihnejo zrak, a se še vedno borijo in iščejo rešitev? Ne moreš. Greš na wc, bruhneš in se spraviš nazaj na kolo :-) Ni zmage. So le koraki ... You just keep going (prev.: vztrajaš).

Moj cilj je bil, da za vsak kilometer zberem 1 funt. Tako sem prišel do 888.88 funtov. Kasneje se je preko donacij nabralo še več in tudi to veliko pove o predanosti ljudi, s katerimi sem vozil. Čutim veliko hvaležnost za izkazano podporo.

Mitja, zdaj sem prepričana ... Treba ti je bilo. Ker imaš to v sebi - željo po osvajanju za večino nedosegljivih ciljev (v mislih imam tudi "križev pot" do nove koče na Planini nad Vrhniko, katere oskrbnik si bil) in potrebo po pomoči drugim. Zato lahko rečem le še: "Kapo dol.".


Creatusova »fil-rouge«

Za konec še nekaj vprašanj iz Creatusove »rdeče niti«, da nam razkriješ še svojo romantično plat ;-)

1.    Kje bi živel, če bi lahko živel kjerkoli?   

Mitja: Lahko bi živel kjerkoli. Izbral sem Vrhniko :-D

2.    Kaj ti pomeni beseda »svoboda«?

Mitja: Kolo.

3.     Ali obstaja znana oseba (iz preteklosti ali sedanjosti in s katerega koli področja),
za katero bi lahko rekela, da je tvoj vzor/idol in zakaj?
 

Mitja: Moja hčerka Lina, ki je pri 2 letih in pol umrla. Od nje sem se naučil več, kot iz katere koli knjige.

4.       Če ne bi bilo ovir, če bi ti bilo vseeno, kaj bodo rekli ljudje, kaj je tisto, kar bi »ušpičil« za svojo dušo? 

Mitja: To je pa res ena stvar, ki je ne upoštevam — kaj bodo drugi rekli :-D

Verjetno imajo srečo, da nisem nek hud ekscentrik in stvari, ki jih delam za svojo dušo, ne opazijo. V neki puščavi sem nekoč gol splezal na skalo in se drl na vse grlo. Hahaha. Morda zato, ker sem to naredil na samem. Hahaha …


Zapisala: Mojca Pristavec Đogić


Več o Mitjevem podvigu si lahko preberete na spletnem naslovu: https://zwiftinsider.com/view-from-the-back-mitja-24/

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi