Stres. Tihi ubijalec naših misli, celic in dni. Predvsem pa noči. Stresorji so ves čas na preži, da napadejo naš notranji mir. Nimajo vsi enakega učinka na vse. Zgodi se celo, da isti stresor eno osebo skorajda ohromi, medtem ko se na isti stresor druga oseba niti ne odzove. Ali pa jo ta celo motivira. Kako je to mogoče?

Razlogi so zelo različni. Od vzgoje, osebnosti, okoliščin, izkušenj, življenjske naravnanosti … Naj bo razlog kakršen koli že, Jana nam je med večernim druženjem večkrat zabičala, da imamo vajeti našega odziva v svojih rokah. Pogosto jih ni enostavno uporabljati. Rokovanje z njimi zahteva voljo, notranjo moč, znanje in odločenost. Znanja smo na tokratnem Creatusovem večeru s terapevtko in avtorico priznanih terapevtskih knjig Jano Pristovšek dobili mnogo. Težava pa nastane, ko se lovke stresa že tako močno ovijejo okoli nas, da niti vdihniti ne moremo več s polnimi pljuči, kaj šele, da bi se zmogli boriti proti njemu. In naše stanje se odraža tudi na odnosih z ljudmi okoli nas. Takrat dolgujemo sebi in ljudem, ki nam nekaj pomenijo, da si poiščemo pomoč. Ta je lahko različnih oblik. Od pogovora z nekom, ki ga poznamo in mu zaupamo, do raznih (preverjenih) tečajev, ki so dostopni na spletu, strokovne literature, do neposrednega stika z osebo, ki se z nudenjem tovrstne pomoči ukvarja profesionalno. Ko začutite nemoč, naredite vse, da si pridobite moč nazaj. Ne delamo si utvar. Gre za dolgotrajen proces, ki zahteva predanost in odločenost doseči cilj – življenje, ki ga je vredno živeti.

Jana pravi; »Marsikomu so bolj pomembni tlakovci pred hišo kot pa lastno zdravje.« Kakšna resnica in ironija se skriva v tej izjavi, kajne?

Mojca Pristavec Đogić in Barbara Krajnc

Zavod Creatus

Foto: Barbara Krajnc