Slovensko konservatorsko društvo je letos že 34. leto podelilo Steletovo nagrado in priznanja, kot najvišje konservatorsko priznanje oziroma nagrado, poimenovano po prvem poklicnem konservatorju Francetu Steletu. Za leto 2022 so bila podeljena štiri priznanja in ena nagrada. V imenu občine Brežice je nagrado prevzela Gordana Radanovič iz kabineta župana.

Občina Brežice je prejela priznanje za revitalizacijo in popularizacijo kulturnega spomenika-Vodovodni stolp, prepoznavnega, 46 metrov visokega stolpa, ki je bil zgrajen leta 1914. Služil je za oskrbo prebivalcev mesta s pitno vodo, z izvzetjem iz uporabe leta 1983 pa je postal spomenik tehniške in kulturne dediščine ter simbol mesta. Priprav na celovito prenovo se je občina lotila že leta 2020, ko je bila pripravljena tehnična dokumentacijo. Prenova, ki jo je v celoti financirala Občina Brežice, se je začela leta 2021 in se končala jeseni leta 2022. Želja investitorja je bila, da vodovodni stolp v celoti obnovi, ga statično sanira in spremeni v razgledno točko, ki bi služila predstavitvi kulturne in tehniške dediščine. Stavba naj bi postala spomenik vodam, znanju in tehničnim veščinam. Priprav na celovito prenovo se je občina lotila že leta 2020, ko so pripravili tehnično dokumentacijo. Arhitekta, Gregor Bizjak in Tadeja Šepec Bizjak, NAINO Biro iz Brežic, sta pri izdelavi projektov intenzivno sodelovala z investitorjem, Občino Brežice oziroma njeno predstavnico, Suzano Ogorevc ter s pristojno konservatorko ZVKDS, OE Novo mesto, Mojco Verček Rems.

''Brežice so bile zame eden prvih terenov, ko sem prišla na Zavod za varstvo kulturne dediščine OE Novo mesto. Nisem jih poznala, sem jih pa zelo hitro vzljubila. Zlasti zaradi izredno ljubeznivega kolektiva na občini. Dediščina tega mesta je zelo posebna, saj ima kot najbolj južno ležeče Štajerko mesto svoje specifike. Poleg nekdanje nemške šole in Nemškega doma, je vodovodni stolp v začetku 20. stoletja predstavljal enega od simbolov Nemštva v Brežicah. Ohranjanje simbolike – napredka, tehnologije, inovacij, ekskluzivnosti, je vsekakor tudi nagrajeni projekt,'' je ob odprtju razstave nagrajencev povedala Marija Ana Kranjc, predsednica Slovenskega konservatorskega društva. Ob tem pa je še poudarila, da se zaveda, kako težka je bila pot do obnove. ''Rešiti pravno-formalno situacijo z najemnikom, pridobiti sredstva, prepričati ljudi, projektirat specifičen objekt s tako simbolično vsebino in izgledom ni lahka naloga. Zato iskrene čestitke celotni ekipi za uspešno izvedeno prenovo.''

Razstava Steletovih nagrajencev za leto 2022 je za ogled na voljo v avli Ministrstva za kulturo in sicer do 19. 6. 2023.

Steletovo nagrado za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ohranjanja in promocije kulturne dediščine doma in po svetu je prejel Gojko Zupan.  Zupan je med drugim sodeloval pri vzpostavitvi registra nepremične kulturne dediščine. Pripravil je desetine strokovnih mnenj direktorata oziroma ministrstva za kulturo, gradiva in besedila za več nacionalnih programov za kulturo. Na področju kulturnega in trajnostnega turizma je sodeloval pri praktično vseh strategijah razvoja turizma v samostojni Sloveniji. Sodeloval je pri promociji in vzpostavljanju kulturnih poti Sveta Evrope v Sloveniji. Od leta 2015 je nacionalni koordinator pobude Znak evropske dediščine. Od vsega začetka je prisoten pri Dnevih evropske kulturne dediščine.

Steletovo priznanje sta prejeli tudi Matija Črešnar za konservatorski prispevek pri ohranitvi in prepoznavnosti štajerske železnodobne arheološke krajine in umetnostna zgodovinarka in etnologinja Jerneja Batič za posebne zasluge pri ohranjanju kulturne dediščine v Ljubljani.

Steletovo priznanje je Društvo podelilo tudi projektu priprave, izdaje in promocije knjige Dediči prostora, varuhi spominov. Knjiga je izšla konec leta 2021, njen izvorni namen pa je bil zaznamovanje 60-letnice obstoja samostojnega organiziranega varstva kulturne dediščine v severovzhodni Sloveniji v letu 2019.