Otroci Podružnične šole za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami OŠ Franceta Bevka Tolmin, v kateri znanje in seveda osnovne življenjske veščine na svoj način pridobivajo otroci s posebnimi potrebami iz občin Bovec, Kobarid in Tolmin, se v šoli v naravi v Ankaranu počutijo odlično.

To so včeraj zaupali Milanu Štulcu, predsedniku LK Kobarid Soča, ki jih je obiskal in se z njimi zadržal na kratkem klepetu, skupaj pa so na željo Kristjana, enega od udeleženih otrok, zapeli še pesmico Mi se imamo radi. Štulc je otrokom in učiteljicam ter spremljevalkam in spremljevalcem prenesel tudi pozdrave bovškega župana Valterja Mlekuža, ki jim je sporočil, kako ponosen je nanje.

Spomnimo, da se je Podružnična šola za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami OŠ Franceta Bevka Tolmin skupaj s starši otrok znašla pred veliko težavo, saj zaradi pomanjkanja sredstev letos ne bi mogli izvesti Šolo v naravi ob morju. Zaradi nastale situacije oziroma predvsem zato, ker za tovrstne dejavnosti država nima sistemsko rešenih izhodišč, bi z lastnimi sredstvi letos lahko šolo v naravi ob morju omogočili le enemu, prihodnje leto drugemu in tretje leto tretjemu oddelku. Verjetno ni treba posebej poudarjati, kako zelo so ti otroci navezani eden na drugega, saj so bolj kot sošolci ena velika družina. Zato so z ganljivim pismom poprosili za pomoč Občine, dobrodelne organizacije in druge.

Lions Klub Kobarid Soča je po svojih močeh že večkrat finančno in drugače pomagal tej šoli, tokrat pa je zagotovil vsa sredstva za kritje stroškov prevoza v višini 1.300,00€.

Kot vemo, pa je prošnjo otrok za pomoč prejel tudi župan Občine Bovec Valter Mlekuž, ki je skupaj z direktorjem Območne enote Zavarovalnice Triglav d.d., Ivico Vulićem organiziral dobrodelno nogometno tekmo, ki se je na koncu z vsemi sodelujočimi pevci in pevskimi skupinami prelevil v nogometno-glasbeni spektakel z izjemnim obiskom in finančnim iztržkom.

Takrat so starši zapisali:

»Ni besed, s katerimi bi opisali vse občutke, hvaležnost in vašo dobrosrčnost. Vam, ki ste razumeli naše želje in nam pomagali, da otrokom polepšamo življenje s šolo v naravi, se morda ne zdi nič posebnega. V naših očeh pa so se videle iskrice in solze sreče. Imeti otroka s posebnimi potrebami je hkrati velika sreča in velik izziv. Hvala, ker se s tem izzivom spopadate skupaj z nami.«

Vsi tisti, ki smo  pri projektu kakorkoli sodelovali, pa lahko rečemo, da je z veseljem teh otrok bogato poplačan ves trud, ki smo ga vložili v to, da smo jim omogočili skupno udeležbo na Šoli v naravi. 

Več o šoli v naravi si lahko preberete in ogledate fotografije TUKAJ