V Javnem zavodu Dolina Soče so danes organizirali čiščenje okolice oziroma odstranjevanje bujne rasti ob zgornji trdnjavi Kluže oziroma Fort Herman, kot se uradno imenuje ta trdnjava. Nekateri izmed uslužbencev zavoda Dolina Soče so tudi sami zavihali rokave.

Seveda je ta trdnjava izjemno zanimiva turistično zgodovinska točka, že sam pot do nje, ki sicer ni težka in je speljana brez večjih vzponov, pa je že v prvem delu, ko gremo skozi predor, prava atrakcija predvsem za najmlajše. Ko prispemo do trdnjave pa se nam odprejo tudi krasni pogledi. Ker je pred obiskom o sami vlogi trdnjave dobro tudi kaj več vedeti, pa lahko nekaj preberete tudi v nadaljevanju.

Tako kot vse utrdbe je bila tudi Hermanova utrdba, čeprav je spadala med novejše avstro-ogrske utrdbe, ob začetku prve svetovne vojne že obupno zastarela. Močno italijansko topniško obstreljevanje je utrdbo tako hudo poškodovalo, da je bila že po nekaj mesecih vojne popolnoma neuporabna, zato jo je posadka morala zapustiti. Zato bi lahko rekli, da pri utrdbi ni prišlo do izraza tisto, za kar je bila namenjena. Po drugi strani pa je zasnova utrdbe opravila nalogo, za katero je bila namenjena. Zgradba je med obstreljevanjem zdržala zadetke najtežjih granat in v veliki meri zaščitila posadko. Poleg tega pa je imela skupaj z ostalimi koroškimi utrdbami zelo velik psihološki učinek, ki je upočasnil napredovanje italijanske vojske v zgornjem Posočju. Zato lahko trdimo, da je utrdba odigrala svojo vlogo – preprečiti prodor sovražnika v smeri prelaza Predel.

Po razorožitvi je utrdba začela samevati. Ko se je frontna črta po preboju premaknila na reko Piavo, je utrdba postala neuporabna, zato je poveljstvo ni nameravalo obnoviti. Uporaben inventar je odnesla vojska in domačini. Po italijanski zmagi je utrdba prišla pod italijansko upravo, ki za deloma porušeno utrdbo ni skrbela. Nov udarec so utrdbi v tridesetih letih prizadejali zbiralci železa, ki so iz zidov izpulili jeklene ščite in profile, kar je v naslednjih letih povzročilo dodatno propadanje utrdbe. Utrdba je nato skozi desetletja samevala. Po drugi svetovni vojni in dokončni določitvi meje med Jugoslavijo in Italijo je utrdba skupaj z utrdbo Kluže prešla v last jugoslovanske vojske. Novi lastnik, tako kot stari, zanju ni skrbel, zato sta propadali. Utrdbi sta leta 1987 prišli v občinsko last. Utrdbo v Klužah je popravljena in odprta na ogled, v njej pa se pripravljajo tudi razne prireditve, razstave in v poročni dvorani poroke. Hermanovo utrdba, ki je bila še do pred kratkim javnosti popolnoma neznana, je sicer še moč videti, vendar je v  slabem stanju. Morda so še posebej zanimivi podzemni bunkerji.
 

Še več pa lahko preberete TUKAJ