DARINKA KRAVANJA - PIRCUWA
Darinka je bila drobne postave, a neizmerno velikega srca, bistrega uma, neizčrpnega spomina in iskrivega značaja. Vse po vrsti, znane in nepoznane, je navduševalo njeno poznavanje preteklosti Bovške in natančno prikazovanje pomembnih, pa tudi vsakdanjih dogodkov, ki so se zvrstili že davno nazaj.
Zelo slikovito je opisovala preproste osebe iz soseščine in okoliških vasi in dolin, ali pa znamenite osebnosti, ki jih je srečevala v domači gostilni in v življenju neprešteto število. Iz njenega spomina na Julijusa Kugya, ki je ob svoji obiskih in raziskovanjih naših julijskih Alp, vedno prenočeval pri Pircuwih, je bilo možno razbrati veliko simpatijo in naklonjenost.
Darinka je bila izvrsten, nedosegljiv pripovedovalec in nepresahljiv vir podatkov o Bovški deželici, a tudi zelo dosledna branilka naše bovške identitete, tradicije in kulture. Zavednost in pripadnost koreninam je bilo družinsko izročilo, ki se je kazalo v aktivnem delovanju na vseh področjih, od čitalništva do različnih društvenih dejavnosti. Tudi sama je bila vrsto let knjižničarka bovške knjižnice, ki je imela v svojem knjižnem fondu tudi veliko število knjig, ki jih je Pircuwa družina zazidane na podstrešju, rešila pred tem, da bi končale v ognju medvojnega fašističnega preganjanja vsega kar je bilo slovensko.
Pri spoštovanju dediščine je bila dosledna in nepopustljiva in ni dopuščala malomarnosti in nemarnosti. Če je bilo potrebno se je iz drobnega vrabčka prelevila v levinjo in odločno postavila za svoj prav. Vedno znova je staro in mlado opozorila na napake, na napačno rabo besed, krajevnih imen in česar koli, kar je štela za nepotrebno izkrivljanje in odstopanje od žlahtnega izročila prednikov. Preveč ga je imela rada, da bi molče dovolila njegovo zanemarjanje in brezbrižnost.
Zgovorne narave in prijetnega značaja je bila vedno znova in znova pripravljena povedati, spomniti, poučiti in opozoriti na bogatijo bovške preteklosti. Ob priložnostnih javnih nastopih, ko je prišla do besede, je na svoj hudomušno piker način, povedala marsikaj, tudi kaj kritičnega in vpijali smo njene besede in sledili pomenu njenih misli.
Koliko lepega in pozitivnega je znala povedati domačinom in gostom, oziroma vsakomur, ki je bil voljan, da jo posluša. Danes bi rekli, da je leta in leta delala promocijo za Bovško. Res je in to na najbolj žlahten način.
Skromni in neupadljivi ni bilo do časti in priznanj, ki so se je izogibala v velikem loku in najbrž nikomur ni jasno zakaj! Preprosto ne vemo odgovora zakaj tudi v visoki starosti ni bila deležna zaslužene časti in je bila spregledana. Prepričan sem, da ni bilo nobene namere, ampak smo jemali Darinko kot nekaj tako pristnega in dragocenega samega po sebi in spregledali, da priznanja pomenijo spoštovanje, ponos in zahvalo. Bolj kot vse našteto, je bilo Darinki pomembno, da se bogatija naše dediščine in izročila, ne prepusti pozabi.
Ostaja pa dejstvo, da bomo zdaj in v prihodnje zaznavali in ugotavljali, da je med nami živela Darinka Pircuwa, nadvse srčna oseba, ki je že za živa postala legenda in bo nepreklicno kot legenda živela dalje v naših srcih in našem spominu.
