Telesna dejavnost je univerzalno priznana kot eno izmed najučinkovitejših nefarmacevtskih sredstev za preprečevanje staranja. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije bi starejši morali izvajati vsaj 2,5 ure do 5 ur zmerne intenzivne aerobne telesne dejavnosti ali pa 1,5 do 2,5 ure visoke intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden, najbolje pa je  kombinacijo obojega.
Še večje koristi pa prinašajo strukturirane in ponavljajoče se telesne dejavnost z namenom izboljšanja ali vzdrževanja telesne pripravljenosti. Taka vadba je učinkovitejša, saj z njo lahko vplivamo na specifične zdravstvene in funkcionalne dejavnike, kot so: povečanje mišične mase in moči, izboljšanje ravnotežja in preprečevanje padcev, izboljšanje gibljivosti, funkcionalna mobilnost (maksimalna hitrost hoje, povprečna hitrost hoje) ter upočasnimo upad kognitivnih funkcij. Nenazadnje pa so pomembni tudi druženje, pogovor in medsebojna podpora.
Ob 125-letnici športa in Dnevu slovenskega športa smo v TVD Partizan Borovnica 24. 9. 2025 pripravili vadbo za dame 60+, da bi v skupino pritegnili čim več vadečih. Vaditeljici Meta in Kaja, ki to skupino že dalj časa vodita, si zelo prizadevata, da bi z raznoliko in strokovno vadbo gibanje približali čim večji skupini starejših.

Dame 60+ lahko vadimo 3-krat tedensko, in sicer:
Ponedeljek: od 18.00 do 19.30
Sreda in petek:od 8.15 do 9.45
Gospodje 60+ pa imajo vadbo oziroma gimnastiko 2-krat tedensko, in sicer:
Ponedeljek in četrtek: od 8.00 do 9.30.

Veseli bodo vsakega, ki se jim bo pridružil.
Dan prej, 23. 9. 2025, pa smo v sodelovanju s Studiom Fizijan na Mejačevi ulica 1a (nekdaj trgovina Kocka) organizirali vadbe v manjših skupinah, pogovori in druženja ter meritve telesne sestave. Vadbo je vodil Jan Okorn, dipl. šp. vzg. in dipl. fizioterapevt.
Istega dne bi moral v sklopu 125-letnice športa v Borovnici in Dneva slovenskega športa potekati tudi pohod z demonstracijo pravilne nordijske hoje, vendar je bil dogodek zaradi slabega vremena prestavljen na drug termin.
Nikoli ni prepozno, da postanemo telesno dejavni. Ko postanemo telesno dejavni, že kmalu opazimo prve koristi, ki jih prinaša redna gibalna aktivnost, kot npr. boljše počutje, več energije, med gibanjem praviloma občutimo manj bolečin. Če povečamo količino svoje dnevne telesne dejavnosti v skladu s svojimi sposobnostmi, lahko na ta način preprečimo ali ublažimo marsikatero negativno posledico bolezni ali bolezenskih stanj. Nekaj nasvetov za lažji začetek: postopoma vključujmo telesno dejavnost v svoj vsakdan, bolj pogosto izvajajmo aktivnosti, ki jih že izvajamo, čimveč hodimo, začnimo s preprostimi vajami za raztezanje, pogosto se premikajmo sem ter tja, uporabimo stopnice namesto dvigala, nakupovalne vrečke nesimo domov sami, če le niso pretežke, izberimo aktivnosti, ki so nam všeč, vključimo se v organizirano vadbo v lokalni skupnosti, pred začetkom vadbe se posvetujmo z osebnim zdravnikom.

Težko je narediti prvi korak, vendar je treba stopiti iz cone udobja in narediti nekaj zase.

Marjana Brenčič Jenko