A do trenutka, ko so domači in gostje stopili na igrišče in sta zaigrali himni Republike Slovenije in Federacije BiH, se je z neba že pošteno zlivalo. Sledila je tekma za v zgodovinske anale. Razmočena tla, premočeni dresi, cmokajoča obutev, dežja pa vedno več, da je naključni mimoidoči že težko ocenil, ali se nemara ne odvija turnir v vaterpolu. A igralci se niso dali, za žogo so se prek dolanskega igrišča podili neutrudno oba polna polčasa, ob tem pa izvajali akrobacije, ki jih od »amaterskih« veteranov nikdar ne bi pričakoval. Sem in tja je komu zdrsnilo. Spet drugič sta igralca prepletla noge in neslavno končala na tleh. Pa sta bila nemudoma zopet pokonci. Stisk roke, trepljaj po ramenih ter nasmejani oprosti in incident je bil nemudoma pozabljen. Sodnik je imel prav malo dela in do konca tekme ni uspel zmočiti ne rdečega ne rumenega kartončka.
Poškodb, vsaj resnejših, ni bilo, so pa zato gostje domačim kar trikrat stresli mrežo, medtem ko so jim slednji to uspeli vrniti zgolj enkrat. In to kljub mladostni premoči borovniške ekipe. »So bile pač razmere bolj ugodne za nas, Bosance, ki nam prija dež,« je izid tekme razložil predsednik NK Mladost Ćamil Ćerimović, a obenem poudaril, »rezultat ni pomemben, nam je pomembno, da se družimo, da smo prijatelji. Kadar pridemo sem in isto, ko oni pridejo k nam. Rezultat je povsem nepomemben, glavno je, da malo igramo, potem pa se usedemo, nekaj popijemo in to je to.« Navdušenja nad uspešno izvedbo mednarodne tekme jasno ni skrival niti Ivo Mršić, ki se je zahvalil vsem prijateljem, podpornikom in sponzorju, Gradbeništvu Sandi: »Mislim, da se je prvič zgodilo, da je k nam prišla ekipa iz druge republike. Malo mi je zgolj žal zaradi vremena, ker je prišlo manj gledalcev, kot bi jih sicer, a kaj moremo. Upam, da se bomo še naprej družili in obdržali stike.« Po Ćerimovićevih besedah glede tega ni nikakršnega dvoma: »Naslednje srečanje veteranov bo avgusta v Bosni. Najprej so bili oni pri nas, zdaj smo mi pri njih, potem pridejo oni k nam in prihodnje leto spet pridemo mi sem.«
Damjan Debevec, fotografije: DD