Slovenska planinska pot (SPP) je najdaljša in najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji, hkrati pa tudi najstarejša vezna pot na svetu. Nastala je leta 1953 na pobudo legendarnega planinca Ivana Šumljaka. Šumljak jo je sprva imenoval magistrala, a je že ob odprtju dobila ime Slovenska planinska transverzala, ki se je nato leta 1991 preimenovala v Slovensko planinsko pot. Začne se v Mariboru, poteka čez Pohorje, se preko Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp ter predalpskih hribovij spusti na Kras ter se konča na Debelem Rtiču ob Jadranskem morju. Označena je s splošno oznako planinskih poti v Sloveniji, s Knafelčevo markacijo (rdeč krog z belo piko) in dodano številko 1.
Slovensko planinsko pot od leta 1966 dopolnjuje Razširjena slovenska planinska pot, ki nas popelje po ostalih zanimivih delih Slovenije. Do leta 1993 je bila del razširjene SPP tudi soteska Pekel pri Borovnici, ki pa so jo tega leta zavoljo stalnih težav s prisotnostjo žiga in slabo vzdrževanih poti nazadnje iz nje izločili. Stanje v soteski pa se je v zadnjih letih močno spremenilo. Prostovoljci planinskega in turističnega društva Borovnica so namestili nova varovala, popravili mostove, uredili poti, zgradili celo nov trakt stopnic, večkrat obnovili markacije in namestili na desetine novih planinskih smerokazov. Od leta 2012 sta pri vhodu v sotesko znova nameščena žig poti ter vpisna knjiga. Na podlagi tega je PD Borovnica na Planinsko zvezo Slovenije (PZS) v začetku leta 2016 naslovilo prošnjo za ponovno umestitev Pekla na seznam razširjene SPP. Komisija za planinske poti je 19. maja letos upravnemu odboru PZS sporočila pozitivno mnenje o tem, odbor pa je nato na svoji 16. seji 8. junija soglasno potrdil vrnitev Pekla na seznam. Seveda na veliko veselje imetnikov starih knjižic RSPP, pa tudi domačih planincev, ki so se jim s tem soglasjem odprla vrata za kandidiranje na letošnjem razpisu PZS za nove planinske smerokaze. Soteska Pekel je sicer od leta 1965 del Ljubljanske mladinske krožne poti, od 1980 del Vrhniške kurirske planinske poti ter od 1986 tudi del Evropske pešpoti E7.
Slovensko planinsko pot od leta 1966 dopolnjuje Razširjena slovenska planinska pot, ki nas popelje po ostalih zanimivih delih Slovenije. Do leta 1993 je bila del razširjene SPP tudi soteska Pekel pri Borovnici, ki pa so jo tega leta zavoljo stalnih težav s prisotnostjo žiga in slabo vzdrževanih poti nazadnje iz nje izločili. Stanje v soteski pa se je v zadnjih letih močno spremenilo. Prostovoljci planinskega in turističnega društva Borovnica so namestili nova varovala, popravili mostove, uredili poti, zgradili celo nov trakt stopnic, večkrat obnovili markacije in namestili na desetine novih planinskih smerokazov. Od leta 2012 sta pri vhodu v sotesko znova nameščena žig poti ter vpisna knjiga. Na podlagi tega je PD Borovnica na Planinsko zvezo Slovenije (PZS) v začetku leta 2016 naslovilo prošnjo za ponovno umestitev Pekla na seznam razširjene SPP. Komisija za planinske poti je 19. maja letos upravnemu odboru PZS sporočila pozitivno mnenje o tem, odbor pa je nato na svoji 16. seji 8. junija soglasno potrdil vrnitev Pekla na seznam. Seveda na veliko veselje imetnikov starih knjižic RSPP, pa tudi domačih planincev, ki so se jim s tem soglasjem odprla vrata za kandidiranje na letošnjem razpisu PZS za nove planinske smerokaze. Soteska Pekel je sicer od leta 1965 del Ljubljanske mladinske krožne poti, od 1980 del Vrhniške kurirske planinske poti ter od 1986 tudi del Evropske pešpoti E7.
Damjan Debevec, fotografija: DD
