Pohod po poteh nekdanje bistriške kartuzije velja za enega najzahtevnejših daleč naokoli, a kljub temu (ali pa prav zaradi tega) drznih pohodnikov, ki bi se podali nanj, nobeno leto ne manjka. Na že šestnajsti pohod, 29. aprila, se nas je tako prijavilo kar štiriindvajset. V zgodnjih jutranjih urah smo se iz Bistre pognali proti Pokojišču, kjer je bil prvi postanek. Vreme je obetalo čudovit dan z neverjetnim razgledom z obronkov Trebelnika od Karavank do Nanosa in Javornikov ter seveda na poplavljeno Barje. Naprej je pot vodila pod cerkvijo sv. Štefana, skozi Padež do naravoslovne učne poti Dobec, ki je po najkrajši trasi pripeljala do vodnjaka pod sv. Lenartom, kjer so bili pohodniki že v osrčju Menišije, dežele kartuzijanskih menihov. Naslednja postojanka je bila Bezuljak, kjer je domačinka prijazno predstavila zgodovino fare in notranjost lepe cerkve Marije Vnebovzete. Vzpon za cerkvijo, po »medvedovih stopinjah«, je že čez nekaj minut pripeljal do dobro založene mize na turistični kmetiji Pri Žnidarjevih. Okrepčilu je sledil krajši spust v Kožlješki graben, ki ga je hitro zamenjal vzpon proti Krimski jami oziroma skalnemu robu za njo. Zopet se je odprl lep razgled s ciljem poti, Bistro, skoraj na dlani. Nato se je pohod odmaknil od roba, se preusmeril na regionalno cesto Rakitna–Cerknica, a jo že kmalu zapustil na prevalu med Avšnikom in Novaško goro. Spust k Rakiškemu jezeru je potekal po rakiški učni poti oz. stari rimski cesti. Prečenju polja skozi Novake je sledil še malo daljši postanek pri Polharskem domu, kjer je bilo odločeno, da se poplavljenemu Barju izognemo skozi Borovnico in Dol. A ovinek za Planino se je izkazal za vse prej kot hitro bližnjico. Prehojeni kilometri so že davno prešli številko štirideset, dolina pa je bila še daleč in noge razbolene. Od Kim-Vi-ja do Bistre je bila ravnica na las podobna večnosti. Zmaga drznim kljub temu ni ušla. Po vrtoglavih petdesetih kilometrih oziroma trinajstih urah hoje je bila ekipa zopet na izhodišču, v nekdanjem domovanju tihih menihov. Ostala je le še podelitev spominskih medalj in ugotovitev, da z vsemi šestnajstimi opravljenimi pohodi rekorder ostaja Bojan Miklošič.

Damjan Debevec, foto: DD