Več kot pet let je posvetila skrbi za mamo, ki je zbolela za Alzheimerjevo demenco, v predavanju pa ni ponudila ne zdravila ali recepta proti demenci, niti ni želela komurkoli zbujati slabe vesti glede skrbi svojih staršev. Spregovorila je o tem, kako je mamina bolezen pustila tudi njej psihično in fizično izgorelost, skozi slikovito pripovedovanje pa je demenco opisala kot počasno ugašanje sposobnosti.
Svet dementnih oseb je opisala kot grozen, humorno pa je dodala, da postanejo strastni zbiratelji npr. jogurtovih ali pudingovih lončkov. Niso “žleht”, saj skozi vsa njihova dejanja spregovori bolezen, postanejo pa nevarni sami sebi in okolici. Zato je treba poskrbeti za njihovo varnost, je spodbudila vse prisotne. Spregovorila je o izkušnji z domom za starejše, v katerem je na koncu bivala mama in pripovedovala o tem, kako je ponekod slabo poskrbljeno za oskrbovance, za kar da ni kriv kader, ampak vodstvo doma.
Rok Mihevc