Borovnica je že daljnega leta 1868 od deželne vlade prejela pravico do prirejanja štirih letnih kramarskih in živinskih sejmov, ki je hitro rastoči kraj tudi formalno povzdignila v trg. Časi pa borovniškim semnjem, ki so se prirejali 27. septembra (sv. Kozma in Damijan), 6. decembra (sv. Miklavž), 5. februarja (sv. Agata) in 15. aprila (sv. Helena), niso bili vedno naklonjeni. V času prve svetovne vojne so zamrli, dokler jih ni leta 1925 obudilo borovniško županstvo. Z drugo svetovno vojno in obdobjem po njej so doživeli zaton, oživili pa smo jih šele pred tremi leti.

Ne pretirano vroč septembrski dan, ki je postregel tudi z nekaj prijetnega jesenskega sonca, pa dober glas, ki ga širi zdaj že tradicionalna prireditev, sta tokrat – po zagotovilih organizatorjev – pritegnila nekaj stotin obiskovalcev, kar pomeni, da se je semenj prav zares uveljavil. To so menda ugotavljali tudi prodajalci, ki tokrat niso imeli izgube. Od jutra pa do zgodnjega popoldneva so se obiskovalci ustavljali pri stojnici z dehtečim pecivom naših Ajdovk in ob svežih piškotih borovniškega Piškotka, se oskrbeli s svežim sadjem in zelenjavo, semeni, moko in kruhom pri stojnicah borovniških sadjarjev, Laškarjeve domačije in kmetije Pri Šuštarju, med in ostale izdelke čebelarske stroke so našli pri borovniških čebelarjih, čebelar Rudi Ferkolj se je pohvalil z novim zlatim priznanjem za med s pomurskega sejma Agra, pri sosedih so se našle pristne domače "recnije", krepčilne pa so bile menda tudi mesnine Kmetije Ceste. Domače klekljarice so prodajale lične izdelke iz čipk, NaturArtova stojnica lesene igrače in spominke, slednje pa so se našle tudi na dobro založeni stojnici organizatorja – Turističnega društva Borovnica. Od malih coklic, skrinjic, pručk, pa zemljevidov, brošur in razglednic do zajetnih domoznanskih knjig so ponujali mimoidočim. Kupiti je bilo mogoče tudi najnovejšo knjigo borovniške pisateljice Marjete Debevec – "Zaklad na Borovi ravnici", seveda iz prve roke ter s podpisom in posvetilom.

V bližnjem vrtcu je medtem potekala sadjarsko-vrtnarska razstava, o kateri več v posebnem prispevku, na spodnjem igrišču pa redne tekme borovniške malonogometne lige. To septembrsko nedeljo je bilo v Borovnici prav zares pestro. In če sodimo po izjavi predsednice TD Borovnica Nadje Debevec, bi tako utegnilo ostati tudi v prihodnje: "Tradicija se lahko ohrani le, če na ljudeh pusti dovolj velik vtis. Menim, da je Borovniški semenj ena izmed prireditev, ki je ljudem že prirasla k srcu."

Damjan Debevec, foto: DD