O projektu daljinskega ogrevanja na lesno biomaso s centralno kotlovnico na Gradišnikovi ulici smo nazadnje poročali lani, tik pred vložitvijo prošnje za izdajo gradbenega dovoljenja. Tedaj je investitor Lesoj energetika, d. o. o., še čakal na morebitne dodatne interesente. Prav dosti povpraševanja ni bilo, od večjih je interes izrazil le TVD Partizan Borovnica, ki pa se že tako nahaja ob načrtovani trasi toplovoda. Lesoj je zato poleti podal vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt kotlovnice, ki naj bi se od prvotno zamišljenega (na podlagi prejetih pripomb) razlikoval v tem, da so pokrili manipulacijske površine. Neposrednih sosedov načrtovane kotlovnice pa ni zmotil le potencialni prah, na projekt so imeli še vrsto drugih pripomb, od povečanega hrupa in izpuhov iz dimnika do lokacije in velikosti objekta, ugovarjali pa so tudi predvidenim cenam toplotne energije ter izbiri koncesionarja. V kratkem so se organizirali v "civilno iniciativo", ki naj bi zbrala okrog 100 podpisov proti gradnji; ta naj bi po njihovem mnenju poslabšala kakovost življenja predvsem v bližnjem blokovskem naselju. Občina je njihove pomisleke zavrnila precej argumentirano, a ni šlo niti brez obtoževanja, da pobudniki gledajo le na lastno korist, občina pa na korist vseh občanov. Občinski svet je zatem v kratkem predelal in sprejel cenik, splošne pogoje za dobavo ter tarifni pravilnik za dobavo in odjem toplote iz toplovodnega omrežja. Zaradi umestitve kotlovnice na precej ozko občinsko parcelo ob Gradišnikovi ulici je konec junija potekala še dopisna seja občinskega sveta, kjer so sprejeli popravek prostorskih aktov v točki "gradbenih linij" pri novogradnjah, glede odmika od hodnika za pešce in cestišča. Postopek se je po mnenju ministrstva za infrastrukturo in prostor (MIP) izvedel protizakonito, zato je zahtevalo njegovo razveljavitev. Trenutno je zadeva v odločanju na Ustavnem sodišču RS, občina pa zatrjuje, da tega popravka pravzaprav sploh nismo potrebovali. Razumi, kdor more. Kakorkoli, Lesoj je na Upravni enoti (UE) Vrhnika do jeseni pridobil gradbeno dovoljenje, nanj pa so se pritožili Gregor, Božena in Tadej Kenig, Benjamin Kovačič ter državno pravobranilstvo RS, ki zastopa Arso. Spet je v igro stopilo MIP, gradbeno dovoljenje konec novembra razveljavilo in ga vrnilo v ponovno odločanje na UE Vrhnika. To naj bi bilo sporno, ker Lesoj za gradnjo ni pridobil soglasja Arsa. Lesoj pa se brani, da je zanj zaprosil, a mu Arso v zakonsko predpisanem roku ni odgovoril, kar naj bi se pri teh postopkih interpretiralo kot "molk organa" oz. privolitev. V drugo je UE Vrhnika prošnjo za gradbeno dovoljenje (menda na podlagi istih dokumentov) zavrnila. Zdaj se je na MIP pritožil Lesoj. Malo je verjetno, da se bo do marca, ko se odpirajo vloge za sofinanciranje tovrstnih projektov, zadeva že razrešila. Na občini so projekt bolj kot ne že odpisali. Zastarele peči v javnih objektih in naraščajoče cene naftnih derivatov idejo sicer še vedno ohranjajo pri življenju, a brez zunanjega financiranja in primernega občinskega zemljišča bo najverjetneje kar obveljalo, da je Borovnica po lastni krivdi že drugič v desetih letih izvisela pri projektu daljinskega ogrevanja na biomaso.

Damjan Debevec, občinski svetnik, foto: DD