Viri pravijo, da se je leta 1920 ali 1921 v gostilni pri Krajncu ustanovilo delavsko kulturno društvo Svoboda. Prirejali so veselice, kulturna druženja, igrali so igre, imeli pa so tudi svojo knjižnico. Gradivo se je nekaj časa hranilo pri g. Hrovatinu (Jeršinu). Čez čas so društvene prostore preselili k Fortunu, po razpustitvi društva leta 1924 pa so knjige prešle v last Obrtnega društva Borovnica. Knjižnica, ki je imela približno 2100 knjig, je delovala v prostorih stare pošte in se imenovala Knjižnica Obrtnega društva. Med drugo svetovno vojno se je mnogo knjig porazgubilo in uničilo, s preostankom knjig in pretežno darovi pa so 27. januarja 1946 v prostorih današnjega TVD Partizan slovesno odprli Ljudsko knjižnico, katere fond se je vztrajno večal.   

Na zadnji januarski pravljični uri smo se spomnili na ustanovitev Ljudske knjižnice. Zgodbica, ki smo jo izbrali ob tej priložnosti, je bila povezana s praznovanjem rojstnega dne, in tako smo otrokom prek nje pojasnili, da lahko poleg ljudi rojstni dan praznujejo tudi ustanove, kot je npr. knjižnica. Knjižničarka Nika je otrokom na kratko predstavila zgodovino knjižnice.  

Veliko zanimanje so otroci pokazali ob ogledu starih knjig, med katerimi je bilo nekaj tudi starejših od sto let. Otroke smo povprašali, kakšen je pravi način ravnanja s knjigami. Po razlagi knjižničarke, da s primernim odnosom do knjig lahko slednje dosežejo visoko starost, so otroci stare knjige previdno vzeli v roke in jih prelistali. Izvedeli so, da imamo danes v knjižnici 29.459 enot oz. 26.046 naslovov, kar pomeni 600 metrov gradiva, če ga zložimo v vrsto tako, kot je na policah. Naučili smo se tudi, da se knjižnica imenuje po dr. Marji Boršnik, literarni zgodovinarki, in da njena rojstna hiša stoji nasproti vhoda v knjižnico. 

Otroci so likovno oblikovali vsak svojo torto, kot presenečenje pa jih je po ustvarjalnem delu čakal še posladek s pravo torto v obliki odprte knjige, ki nam jo je podaril naš župan.

Knjižnica dr. Marje Boršnik

Foto: Jože Pristavec