Občinsko društvo Zveze borcev za vrednote NOB Borovnica je organiziralo okroglo mizo o Bogdanu Osolniku. Premalo se zavedamo, da se je ta pomembni mož rodil 13. maja 1920 prav v našem kraju.
Navedli bomo le nekaj osnovnih podatkov iz njegovega bogatega življenjepisa. Rodil se je v Borovnici, odraščal pa je v Novem mestu, kjer je končal gimnazijo. Študij prava mu je prekinila vojna. Ker se je zavzemal za socialne pravice in družbeno enakost ter je bil iskren domoljub, se je pridružil borcem za svobodo v partizanskih vrstah. Med vojno je Bogdan Osolnik opravljal različne odgovorne naloge. Bil je prvi predsednik delovnega predsedstva zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Po koncu druge svetovne vojne je bil ljudski poslanec v Ustavodajni skupščini Republike Slovenije in v Zvezni skupščini Federativne narodne republike Jugoslavije v Beogradu, kjer je bil predsednik zveznega zbora. Bil je minister za kulturo v vladi Republike Slovenije in minister za prosveto in nato minister za informiranje v vladi SFRJ.
Takoj po vojni je deloval v jugoslovanskih diplomatskih predstavništvih v Nemčiji in nato v Sovjetski zvezi. Sodeloval je pri vzpostavljanju mednarodnopravnega statusa Republike Avstrije in pri zgodovinski obnovitvi sodelovanja med ZSSR in FNRJ po Stalinovi smrti ter v pripravah in izvedbi prvega srečanja voditeljev neuvrščenih držav v Beogradu v letu 1961. Mednarodno delovanje je nadaljeval v številnih organizacijah za krepitev miroljubnih gibanj, za izboljšanje položaja vseh ljudi, narodov in človeštva nasploh. Kot predstavnik Jugoslavije je dolga leta sodeloval v delu Organizacije Združenih narodov in Unesca ter v Mednarodni ligi za mir.
Po vrnitvi v Slovenijo se je posvetil znanstvenemu delu. Vodil je Inštitut za zgodovino delavskega gibanja. Bil je med ustanovitelji Visoke šole za politične vede, današnje Fakulteta za družbene vede, kjer je bil tudi dolgoletni predavatelj za področje javnega mnenja in medijev. V mednarodnih znanstvenih krogih se je uveljavil z inovativnimi prispevki na področju komuniciranja in javnega mnenja ter kot član ugledne McBrideove komisije in soavtor njenega odmevnega poročila o položaju medijev, nastalo leta 1980 pod okriljem Unesca in prevedenega v več kot trideset jezikov v vseh predelih sveta.
O njegovem življenju in delu so na okrogli mizi govorili gostje. Dr. Martin Premk, je podal opis zgodovinskega časa pred in med drugom svetovno vojno in velečino odpora, v katerega je umestil delovanje Bogdana Osolnika. Tilka Bogovič je kot osebna prijateljica Bogdana Osolnika orisala njegovo osebnost in življenje v njegovih poznejših letih. Pregled literarnega delovanja Bogdana Osolnika pa je podal njegov sin prof. Vladimir Osolnik. Poleg splošno znane biografije »Z ljubeznijo skozi surovi čas« je predstavil še ostale knjige, ki so nastale izpod peresa njegovega očeta.
Posebej pa se nas je dotaknil nepričakovan, a dobrodošel, nastop prvorojene hčerke Bogdana Osolnika in Mare Rupene, Katje. Prebrala je pesem, ki ji jo je njen oče Bogdan napisal kot dojenčici v Bazi 20, preden je odšel na dolžnosti na Gorenjsko.
Okrogla miza se je končala v prijetnem pomenkovanju. Upamo, da smo s tem postavili Bogdana Osolnika tudi na seznam pomembnih Borovničanov.
ZB Borovnica