V kategoriji za člane nad 40 let pa je ekipa Mladi seniorji, ki so jo sestavljali Primož Pečlin, Tatjana Pečlin, Eva Sicherl, Romana Perhaj in Kristina Suhadolnik, zasedla 3. mesto. Tekmovali sta še dve borovniški ekipi. V družinski kategoriji je ekipa Reharji, njeni člani so bili Luka, Marija in Aljoša Rehar, zasedla 5. mesto, ekipa Slive s članicami Klaro Zrimšek, Tejo Rus in Tinkaro Pečlin pa je v kategoriji za učence od 7. do vključno 9. razreda osnovne šole zasedla 15. mesto.
Letošnje tekmovanje so organizirala društva v zasavski planinski orientacijski ligi s PD Zagorje ob Savi na čelu ter v sodelovanju z Mladinsko komisijo pri Planinski zvezi Slovenije (MK PZS). Dvodnevnega tekmovanja – za manj zahtevne tekmovalne kategorije poteka en dan, za zahtevnejše pa dva dni – se je udeležilo približno 300 tekmovalcev iz vse Slovenije. V ekipah s tremi do pet članov so se pomerili na različnih progah oziroma trasah, ki so potekale na območju Izlak oziroma bližnjih krajev Mlinše in Kandrše.
Vreme letos ni povzročalo večjih preglavic; večinoma je bilo sončno in obenem ne prevroče. Ekipe so morale pri iskanju točk na trasah, speljanih preko zasavskih hribov in dolin, pokazati svoje orientacijsko znanje oziroma obvladovanje branja zemljevida in uporabe kompasa. Poleg tega so se na teoretičnih testih in pri praktičnih nalogah pomerile v različnih planinskih veščinah, kot so vozli, prva pomoč ter poznavanje rastlinstva, geografije in zgodovine.
Organizatorji so se dobro odrezali, vtis je pokvarilo le neobičajno dolgo čakanje na objavo končnih rezultatov oziroma uvrstitev. Na dan zaključka tekmovanja so tako razglasili le najboljše tri ekipe v vsaki kategoriji, vsi preostali pa so informacijo o svoji uvrstitvi prejeli šele dva dni pozneje. Vendar gre tudi ta spodrsljaj spregledati, saj organizacija planinskih orientacijskih tekmovanj poteka na prostovoljni ravni, kar je za tekmovanje takšnega obsega pohvale vredna redkost.
Ob zaključku tekmovanja je tekmovalce nagovoril predsednik PZS Bojan Rotovnik, ki je bil pred leti tudi sam dober tekmovalec in organizator planinskih orientacijskih tekmovanj. Tekmovalna vnema ga kljub obilici dela, ki ga prinese vodenje krovne planinske organizacije v Sloveniji, še ni čisto zapustila, saj je neuradno omenil možnost vrnitve v tekmovalne vrste.
O planinskih orientacijskih tekmovanjih
Ekipe se na ligaških planinskih orientacijskih tekmah merijo v različnih zahtevnostnih oziroma starostnih kategorijah, ki segajo od osnovnošolske mladine do "veteranov", poleg tega pa je mogoče sodelovati v družinski kategoriji in treh različno zahtevnih odprtih kategorijah. V teh lahko tekmujejo tudi ekipe, ki ne zastopajo nobenega planinskega društva, ali pa planinske ekipe iz drugih območnih planinskih orientacijskih lig.
Organizatorji za vsako zahtevnostno skupino kategorij pripravijo posebno traso, na kateri morajo ekipe čim hitreje poiskati točke, vrisane na karti, ki jo dobijo na startu. Točke v naravi so označene s posebnimi oranžno-belimi odsevnimi zastavicami oziroma t. i. prizmami. Tekmovalci morajo rešiti test iz poznavanja različnih planinskih tematik, od planinskega rastlinstva in živalstva do geografije in zgodovine ter prve pomoči. Na nekaterih točkah jih pričaka kontrolor in jim zastavi kakšno praktično nalogo, denimo vozle ipd.
Vsaka liga v sezoni izvede okrog štiri tekme, najboljši društvi iz vsake kategorije v skupnem seštevku pa se nato uvrstita na zaključno, državno tekmovanje, tj. SPOT. To običajno organizirajo v maju, praviloma je dvodnevno, za organizacijo pa vsako leto poskrbi druga območna orientacijska liga.
