Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP) je v sodelovanju z Občino Borovnica in Tehniškim muzejem Slovenije (TMS), v okviru Evropskega tedna mobilnosti 2021 in evropskega leta železnic, v petek, 17. 9. 2021, v prostorih Tehniškega muzeja Slovenije, v Bistri, pri Vrhniki, organizirala posvet »Vlak in kolo v letu železnic«. Posveta so se poleg organizatorjev in predstavnika slovenskih železnic udeležili predvsem predstavniki turističnih organizacij z različnih koncev Slovenije ter kolesarski aktivisti, ki si prizadevajo za boljše storitve za kolesarje v slovenskem železniškem potniškem prometu.
Ključne ugotovitve posveta:
· Povpraševanje po »železniških« storitvah za kolesarje, kot so možnost hitrega in neoviranega dostopa do varnega parkiranja koles čim bližje peronom potniškega prometa, prevoz koles na vlakih ter varno shranjevanje koles in prtljage kolesarskih popotnikov na železniških postajah, vse bolj narašča tudi pri nas.
· Turistične organizacije in ponudniki turističnih storitev se, z nekaterimi izjemami, še premalo zavedajo pomena razvoja in vpliva železniškega prometa na dostopnost in privlačnost turistične ponudbe, zlasti za turiste iz nam bližnjih zahodnoevropskih držav.
· Slovenske železnice z uvajanjem novih, potnikom z gibalno oviranostjo prijaznih garnitur ter izgradnjo pokritih kolesarnic ob prenovi postajališč, delajo pomembne in opazne korake k boljši integraciji prevozov z vlakom in kolesom oz. boljšim storitvam za različne vrste kolesarjev.
· Znižanje cene za prevoz koles, brezplačen prevoz za upokojence, veljavnost študentskih in dijaških mesečnih kart za ves javni prevoz v državi ter cenovno zelo ugodni paketi za družine in prevoz ob vikendih in praznikih so sicer zelo dobrodošli, vendar zlasti pri delovno aktivni populaciji ne morejo odtehtati potrebe po krajših potovalnih časih in bolj pogostih ter usklajenih železniških potniških povezavah.
· Poleg posodobitve voznega parka, prenove glavnih prog in kapacitet za parkiranje koles na železniških postajah, je potrebno hitreje in bolj odločno pristopiti tudi k prenovi regionalnih in lokalnih prog. Tudi na njih je potrebno zagotoviti kakovostne storitve za kolesarje.
· Na vseh železniških postajah je potrebno zagotoviti neposreden, neoviran in enostaven dostop kolesarjev do peronov, na vseh postajah v večjih urbanih središčih in turističnih centrih pa tudi zmogljivosti za enostavno in varno hranjenje koles in prtljage kolesarskih popotnikov.
Uvodoma sta udeležence pozdravila in jim zaželela uspešen
posvet direktorica TMS mag. Barbara Juršič in župan Občine
Borovnica Bojan Čebela. Direktorica TMS je izpostavila pomen
sodelovanja z Občino Borovnica pri urejanju nujno potrebne obvozne ceste
mimo muzeja ter sodelovanja s SŽ Potniški promet in občino pri
razvoju novih produktov. Muzej v Bistri bo mogoče obiskati trajnostno - kombinacija
prevoza z vlakom do Borovnice ter nadaljevanje s kolesom (izposoja koles) ali z
organiziranim avtobusnim prevozom. Borovniški župan je predstavil pomen
železnice pri razvoju Borovnice nekoč in danes ter izpostavil vedno boljše
sodelovanje s SŽ, tako pri urejanju problemov, ki jih povzroča železniški
promet skozi občino kot tudi pri boljših ter tudi kolesarskim turistom
prijaznih železniških povezavah kraja.
Andrej Klemenc, ki je na Občini Borovnica zadolžen za razvoj in
razvojne projekte, po drugi strani pa v imenu slovenske in ljubljanske
kolesarske mreže s SŽ sodeluje pri izboljšanju storitev za kolesarje, je predstavil
relevantne cilje Celovite prometne strategije Občine Borovnica ter že
izvedene dejavnosti. Med drugimi izgradnja P+R in B+R parkirišča pri
železniški postaji s kohezijskimi
sredstvi EU in RS. V prihodnjem letu načrtujejo tudi izgradnjo kolesarske
povezave med železniško postajo v Borovnici in gasilskim domom na Bregu pri
Borovnici, pri kateri bo rekonstruiran tudi pripadajoči del regionalne ceste.
Predstavil je tudi potenciale za razvoj kolesarskega turizma v občini v
navezavi na prevoz z vlakom.
Primož Kokalj je kot predstavnik SŽ Potniški promet predstavil
predvidene ključne posodobitve slovenskega železniškega omrežja in nakup
novih vlakovnih garnitur, ki je že prispeval k občutnemu izboljšanju
možnosti za prevoz koles na slovenskih vlakih in bo v naslednjih dveh letih
pripeljal do tega, da bo na večino vlakov SŽ Potniški promet mogoče vkrcati 10
koles. Poleg tega pri obsežni prenovi železniških postaj SŽ izvajajo tudi
postavitev pokritih kolesarnic. Do konca leta se bo 16 novim garnituram
potniških vlakov Stadler Flirt,
pridružilo še 10 novih dvopodnih vlakovnih garnitur KISS. Vsi novi
potniški vlaki so zelo prostorni, omogočajo sodoben informacijski sistem, imajo
vtičnice za polnjenje elektronskih naprav,
WI-FI povezavo in so, kar je zelo pomembno, prilagojeni so za prevoz
gibalno oviranih oseb (od velikih vstopnih vrat, izvlečne stopnice za lažji
vstop oz. izstop, prilagojenimi toaletnimi prostori) in koles. Od skupno 52 novih garnitur naj bi
jih do konca leta 2023 vozilo po naših tirih, pa jih bo nekaj vozilo tudi na
novih regionalnih povezavah z Avstrijo in Hrvaško.
Uspešen dosedanji razvoj trajnostnega turizma v Mariboru in ob Dravi ter smele
načrte za prihodnji razvoj je predstavila vodja sektorja za turizem na
Regionalni razvojni agenciji za Podravje - Maribor, Karmen Razlag.
Predstavila in poudarila je novosti glede kolesarske infrastrukture, info tabel
in novih počivališč Drava Bike na Dravski kolesarski poti, pomen
sodelovanja tako z lokalnimi deležniki kot s partnerji iz Avstrije in Hrvaške
ter želje po še boljših možnostih za kombiniranje prevozov z vlakom in kolesom,
ne le med Mariborom in Prevaljami oz. državno mejo na Koroški progi, temveč
tudi med Ljubljano in ostalimi kraji in Mariborom kakor tudi s tujino. Prav
tako je poudarila potrebo po celovitem razvoju mobilnosti in predstavila
nadaljnje načrte v smeri celovitega upravljanja porečja reke Drave, od
infrastrukture do promocije, od naravovarstvenih vsebin do urejanja plovnosti
in razvojem nadaljnjih produktov na in ob reki Dravi v Sloveniji.
Med odmorom so si udeleženci lahko s pomočjo posebnega kolesa sami pripravili
slasten borovničev Smuti, se seznanili s projektom ponovne uporabe odsluženih
in zavrženih predmetov »DEPO – Staro
za noro« JP KPV in z najnovejšo pridobitvijo vrhniške komunale za
trajnostno izvajanje storitev – električnim triciklom. Namenjen je čiščenju
površin za kolesarje in pešce ter vzdrževanju javne razsvetljave. V dar so
dobili »odslužene« oz. pred odpadom rešene keramične »šalce«.
Odmoru je sledila »Zoom« predstavitev Petra Zajca, ki je za
razvoj kolesarstva in kolesarskih produktov in storitev pristojen na RRA Koroška.
Izpostavil je sobotni kolesarski vlak na Koroški progi med Mariborom in
Pliberkom v Avstriji ter razvoj kolesarske povezave med Velenjem in Dravogradom,
za katero vsem, ki poznajo koroški dialekt, že ime Štrekna pove,
da poteka po trasi opuščene železniške proge. Povezava se bo ob izdatni pomoči
evropskih sredstev v prihodnjih dveh letih nadaljevala vse do Velenja in bo
potekala tudi po mostovih in tunelih skozi razvpito »Hudo luknjo«. Da bi
kolesarski turisti z enega konca povezave na drug prišli hitreje oz. brez
poganjanja pedal, so uredili možnost prevoza potnikov in koles med Velenjem
in Labotom v Avstriji z avtobusi. Da imajo različne vrste kolesarjev
različne prioritete in pričakovanja glede železniških storitev in da torej ne
gre za uniformno skupino »kolesarjev«, je v predstavitvi svojih bogatih
izkušenj s kolesarskimi potovanji po domovini in tujini, na katerih si je
pogosto pomagala s prevozom z vlaki, opozorila Irena Hlede. Z
bogatim slikovnim gradivom je tako zelo plastično predstavila najboljše prakse
v tujini in nekaj sicer še preveč redkih dobrih praks pri nas, predvsem pa
opozorila na resne težave, s katerimi se soočajo kolesarski popotniki in
turisti, ko uporabijo železniški prevoz pri nas. Čeprav se tudi pri novih
postajah ob osrednjih progah pojavljajo težave s premajhnimi ali nedelujočimi
dvigali, neustreznim vodenjem kolesarjev do peronov ter neobveščanjem glede
tega, v katerem delu vlakovne garniture se nahaja »oddelek« za kolesa, pa se
kolesarji s hudimi težavami, kot so višinske razlike med podom vlaka in
peronom, ozka vrata in preozki peroni, srečujejo predvsem na domačih
regionalnih in lokalnih progah.
O združenju »Alpski biseri« je govoril Direktor Turizma Bohinj Klemen
Langus.Gre za mrežo privlačnih počitniških krajev z okolju prijazno
mobilnostjo, katere članica je tudi Občina Bohinj. V Bohinju že
več kot 10 let uvajajo ukrepe trajnostne mobilnosti, v zadnjih letih tudi na
širšem območju Julijskih Alp - kolesarska povezava med mostom čez Savo Bohinjko
pred Bohinjsko Bistrico in Bohinjskim jezerom, uvedba turistom prilagojenega
javnega prevoza v občini, kolesarjem prilagojen »kopalni vlak« iz Nove Gorice,
prepoved parkiranja ob samem jezeru in ureditev novih parkirišč itd. Izpostavil
je, da se tako turistične organizacije, kot tudi ponudniki turističnih storitev
premalo ukvarjajo z vprašanjem mobilnosti – trajnostnim prihodom na destinacijo
in trajnostnim premikanjem znotraj destinacije (do turističnih znamenitosti,
gostinske ponudbe itd.). Končal je s predstavitvijo možnosti za
intermodalni ter mednarodno integriran
prometni sistem na območju Julijskih Alp, katerega hrbtenico predstavljata
železniški progi (Bohinjska in tista po Kanalski dolini).
S to iztočnico je nadaljeval tudi Matjaž Marušič, član delovne
skupine Konzorcija za Bohinjsko progo. V konzorcij so se pred kratkim povezale
občine, razvojne agencije in destinacijske organizacije na območju od Jesenic
preko Nove Gorice do Sežane in Ajdovščine, z namenom, da se na osnovi izboljšanja
infrastrukture in storitev prevoza potnikov na Bohinjski progi omogoči boljše storitve javnega prevoza za lokalno
prebivalstvo in razvoj bolj trajnostnega turizma. Potenciali za tak razvoj
so izraziti, od same turistične privlačnosti regije (na območju Julijskih Alp
se ustvari približno ena četrtina vseh turističnih prenočitev v Sloveniji), do
trendov tako na področju turizma kot na področju same mobilnosti: odgovorni
turizem spodbuja trajnostno mobilnost gostov, s čim manjšo uporabo avtomobila,
kar je v občutljivem okolju, kakršnega povezuje Bohinjska proga, tudi nujno,
hkrati pa tak turizem omogoča izboljšave in promocijo alternativnih oblik
mobilnosti tudi za lokalno prebivalstvo. Bohinjska
proga ima vse možnosti, da postane moderna regionalna železnica, kar pa ne
zahteva velikih infrastrukturnih posegov. Prioritetna so vlaganja v zagotovitev
varnosti, povečanje propustnosti, izboljšanje potniške infrastrukture, nov
vozni park in omogočanje intermodalnosti. Sodobni večmodalni potniški centri se
že dejavno snujejo v Bohinjski Bistrici, na Mostu na Soči in v Novi Gorici, v
roku dveh let pa naj bi zaživela tudi potniška povezava Bohinjske proge z
italijanskim omrežjem v Gorici. (AK)