Občinski svet se je 24. septembra sestal prvič po poletnem premoru. Po majski in junijski seji so bile teme tokrat pravzaprav lahkotne. Maja je bil v drugem krogu obravnave vendarle potrjen občinski proračun za leto 2015 z zgolj lepotnimi popravki. Točka spotike je bila še vedno načrtovana nova zaposlitev referenta za evropske projekte. Dveletni kadrovski načrt je nazadnje le dobil podporo, velika županova želja po dveletnem proračunu pa ne. Podporo so mu odrekli celo tisti svetniki, ki so zgolj mesec dni prej glasovali za. Konkretnega odgovora, kaj jih pri proračunu za leto 2016 moti, župan ni dobil. Stari nasprotniki so trdili, da gradiva še niso predelali, novi, da se župan z njimi premalo pogovarja …
Najbolj vroča točka junijske seje je bil seveda odlok o komunalnem prispevku. Kljub temu da se je prispevek v primerjavi z odlokom, kot je bil predlagan pri prejšnjem sklicu občinskega sveta, po nekaterih ocenah znižal tudi za polovico (pa naj še kdo reče, da se občasna menjava vladajočih ne izplača) in da ga bo možno odplačati v 18 brezobrestnih mesečnih obrokih (ob enkratnem plačilu velja 11-odstotni popust) ter so predvidene subvencije za gradnjo malih hišnih črpališč, brez nasprotovanja ni šlo. Odlok je bil nazadnje potrjen z veliko večino, občani so hitro dobili informativne izračune; v tem času pa tudi že račune, ki jih menda marsikdo brez ugovora takoj poravna. Sledila je vrsta sprememb cen Komunalnega podjetja Vrhnika (KPV). Svetniki so potrdili dvig cen zbiranja komunalnih odpadkov in znižanje cen zbiranja bioloških odpadkov, obdelave komunalnih odpadkov in njihovega odlaganja. Prav tako pa še dvig omrežnin in vodarin za uporabnike vodovodnega omrežja in obenem dvig cen odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Kot obliž je nato zvenelo lanskoletno poročilo delovanja KPV, saj bo občina od dobička podjetja prejela 113.000 evrov. Svetniki so prav tako potrdili zaključni račun občine za leto 2014, ki je izkazoval za dobrih 954 tisočakov primanjkljaja, kritega z lani najetim 1,9-milijonskim kreditom za dokončanje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave. Potrdili so tudi poročilo Medobčinskega inšpektorata in redarstva (MIRED), ki je lani na območju naše občine obravnaval 24 inšpekcijskih zadev ter izvedel 93 redarskih ukrepov. V Svet zavetišča Horjul so imenovali Jožeta Molka, med drugim pa sprejeli še letna programa za šport in kulturo, odlok o tržnici in prodaji blaga zunaj prodajaln v občini ter obravnavali še nekaj zemljiških zadev.
Septembra je v svetniške klopi sedla nova svetnica Stanka Brlogar, svetniki pa so obravnavali tudi imenovanje nove-stare direktorice KPV Brigite Šen Kreže. Za razliko izpred štirih let, tokrat ni nihče glasoval proti. Poletje je bilo očitno plodno pri snovanju svetniških pobud in vprašanj, saj teh tokrat zares ni manjkalo. Svetnike so zanimali komunalni priključki, financiranje prevoza šolarjev s Pokojišča, nova zaposlitev na občini, domnevno protipravno pridobljena nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in usoda železnine, opominjali so na problematiko pasjih iztrebkov, premajhnega števila zabojnikov za ločene odpadke, nelegalno odlaganje kosovnih odpadkov pri blokih, neurejeno železniško postajo, kjer bi bil možen dogovor med Slovenskimi železnicami in občino ter drugo. Sprejet je bil prečiščen odlok o Našem časopisu, z večino je šel skozi tudi predlog sporazuma o izvedbi odpusta dolgov. Po predvidevanjih naj bi v šestnajstih primerih odpisali dolgove posameznikom, nastale izključno v povezavi s šolo in vrtcem. Zemljiška ureditev ceste na Dražico je bila zgolj formalnost. Precej več prahu pa je dvignil predlog tržnega reda oz. njegov cenovni del. Po živahni razpravi, v kateri so sodelovali tudi predstavniki prodajalcev, je bilo sklenjeno, da se cene najema stojnic prepolovijo (od najvišje, ki znaša približno 6 evrov, do najnižje za društva – 3 evre). Tržnica, s katero sedaj že uradno upravlja podjetje Leples, naj bi se sicer po novem letu zaradi odpovedi najemne pogodbe preselila pod lesen nadstrešek na Molkovem trgu. Mnenja so se prav tako kresala pri točki sprememb prometne ureditve v Borovnici. Rešitev za zožanje Zalarjeve ceste v križišču z Rimsko so nazadnje našli z uvedbo prednostnega režima. Vozila iz Ljubljane bodo imela v zožanju prednost pred tistimi, ki se bodo pripeljali iz Kotov. Za celotno Gradišnikovo ulico so hitrost vožnje omejili na 40 km/h, medtem ko predloga prepovedi parkiranja pred zdravstveno postajo niso podprli.
Tik preden so se razšli, je župan svetu predstavil vrhniške ideje o preoblikovanju Cankarjeve knjižnice v zavod, ki bi po novem vključeval še muzealsko dejavnost in turizem, direktor pa po izobrazbi ne bi bil nujno bibliotekar. Uradnemu mnenju občinske uprave, da v tem primeru borovniško izpostavo priključijo kakšni drugi knjižnici, so soglasno podporo izrekli tudi svetniki in svetnice.
Damjan Debevec, foto: DD
