Že v času zadnje naravne katastrofe – žledu, ki je prizadel borovniško dolino, so mnogi opozarjali, da borovniška Civilna zaščita ne opravlja svojega dela, po koncu ujme pa so se zahteve po temeljiti prevetritvi štaba CZ le še okrepile. Župana Andreja Ocepka naj bi že kako leto nekateri občani in celo gasilci spodbujali k vzpostavitvi učinkovitega štaba, saj naj bi obstoječi svoje delo slabo opravil že v času uničujočih poplav pred štirimi leti. Da intenzivno, baje že dva meseca, išče novega poveljnika, je na nedavni seji občinskega sveta zagotavljal župan sam, ki ima po občinskem statutu edini pristojnost imenovanja in razreševanja štaba CZ. Obenem pa je zatrdil, da se je ta sestal že v soboto (1. februarja, op. p.) zvečer ter "alarmiral" in "razdelil naloge gasilcem", ki da so nato prevzeli operativo. Glede očitkov o slabem informiranju občanov v času električnega mrka pa je zgolj odvrnil: "Ljudje so vedeli vse." Mnenju, da občani v danih razmerah niso bili na slabšem, se je pridružil tudi poveljnik gasilskega poveljstva Borovnica, Jože Palčič: "Župan je bil ves čas dosegljiv, tudi na vse krizne sestanke je prišel. Kakšno stvar več smo morali res mi oddelati, da bi pa zato ljudje kakorkoli trpeli, to pa nikakor. Smo dali vse od sebe." Trenutni poveljnik štaba CZ, Ciril Kos, po drugi strani zatrjuje, da se je "delalo normalno". Po dogovoru naj bi člani štaba delovali na različnih koncih doline, le "kemika" da trenutno nimajo in na sedežu CZ bodo morali urediti radijsko postajo. Ko ni bil v gasilskem domu, naj bi bil na vseh koncih, od Ljubljane, kjer je iskal dodatni agregat, do sedeža CZ na Vrhniki ali v zdravstvenem domu oz. kjer so ga potrebovali. "Vsak dan sem bil po celi fari in se pogovarjal z ljudmi, ali kaj potrebujejo," je našteval Kos in sklenil, češ da ni nič nenavadnega, če delo CZ "eni hvalijo, drugi pa šimfajo".

"Sistem zaščite in reševanja ne more biti odvisen samo od enega človeka"

O pomenu in nalogah Civilne zaščite sem povprašal poveljnika štaba CZ Vrhnika, Viktorja Razdrha, ki to organizacijo uspešno vodi že skoraj dve desetletji, med zadnjo ledeno ujmo pa je krojil tudi usodo borovniškega prebivalstva. "Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami določa, da je CZ strokovno telo župana in poveljnik vodi zaščito in reševanje v določenih intervencijah. Seveda poveljnik določi vodjo intervencije, ki je prvi operativec. V primeru intervencije, kot je trenutna, CZ vključuje vse sile za zaščito in reševanje, ki so na območju občine. Tako gasilce, ki so najpomembnejša sila, in javne službe (zdravstveni domovi, javna komunalna podjetja …) kot gradbena podjetja, ki so namenjena za reševanje iz ruševin. Potem so tukaj še razna društva, ki delujejo na območju občine: planinci, jamarji, Rdeči križ, skavti, taborniki …" našteva Razdrh, ki raje uporablja izraz "sistem zaščite in reševanja, ki pa mora biti samoodziven. Ne more biti odvisen samo od enega človeka, tudi od poveljnika ne. Če poveljnika v nekem trenutku ni, je tu njegov namestnik. Zato obstaja hierarhija." O tem, ali bi lahko delo CZ opravljali le gasilci, pa: "Ob večjih nesrečah, kot je bila zdajšnja, teh deset dni, je to praktično nemogoče. Gasilci so tisto udarno kladivo, ki gre na teren in poskuša reševati. Njim se mora zagotoviti logistika (hrana, servis, mehanizacija …), kar je naloga CZ. Same gasilske enote niso namenjene večjim intervencijam, ne nazadnje za to niti niso ustanovljene." Poleg tega ima CZ zakonsko podlago za mobilizacijo kateregakoli podjetja, za direktno pomoč države ter v primeru nevarnosti in ogrožanja tudi za sprejemanje "takšnih odločitev, ki za sabo potegnejo odškodnine".

Damjan Debevec, foto: DD