Logo MojaObčina.si
JUTRI
17°C
4°C
SRE.
15°C
7°C
Oceni objavo

Borovnica beleži občuten porast vandalizma.

Požari na ekoloških otokih in nerabljenih objektih, prometni znaki v Borovniščici, vlomi v vrtičkarske barake, prevrnjeni smetnjaki, kraja avtomobilskih tablic, z grafiti popisane javne površine, nagajanje stanovalcem, uničevanje lastnine … Vse to so prizori, ki smo jim vse pogosteje priča tudi v Borovnici.

Zaradi porasta vandalizma v našem kraju in vedno večje pozornosti občanov glede te problematike smo pisali tudi na Policijsko postajo Vrhnika. Kot so zapisali v odgovoru, zaznavajo pojav vandalizma na posameznih območij naselja Borovnica, ki ga največkrat izvajajo otroci in mladoletniki. »Do deviantnih dejanj prihaja predvsem v popoldanskem in večernem času, in sicer ob koncih tedna. Predvsem se namerno uničuje lastnina. Tukajšnja policijska postaja je do 15. 11. 2023 zabeležila 16 prijav, ki jih uvrščamo pod vandalizem, v letu 2022 je bilo teh dogodkov 13.«

Največkrat želijo prijavitelji ostati anonimni oziroma ne podajo predloga za uvedbo kazenskega ali prekrškovnega postopka, kar dodatno otežuje odkritje in ustrezno procesiranje storilcev, odgovarja načelnik Policijske uprave Vrhnika in višji policijski inšpektor mag. Vladimir Adam. »V letošnjem letu izstopajo predvsem namerni požigi zabojnikov za smeti. Policisti so v letošnjem letu obravnavali sedem kaznivih dejanj, ki jih uvrščamo pod vandalizem, in sicer šest kaznivih dejanj poškodovanj tuje stvari ter eno kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. Posamezne prijave se nanašajo tudi na nagajanje stanovalcem naselja (zvonenje, trkanje) ter uporabo petard.«

Načelnik Adam zagotavlja, da se bodo v bodoče trudili, da bodo z raznimi oblikami dela ter z represivnim in preventivnim delovanjem predvsem preprečevali, ob že povzročeni škodi pa uspešno preiskovali vse oblike vandalizma. »Na splošno pojasnjujemo, da je uničevanje spominskih plošč, klopi, igral na otroških igriščih, dreves in parkov, skrunitev grobov, razbijanje okrasnih plošč na zidovih, razbijanje šip in uličnih svetilk, pisanje po zidovih, prevračanje smetnjakov, uničevanje prometnih in drugih znakov, parkiranih avtomobilov, metanje kamnov v mimovozeča vozila in okna vlakov, nastavljanje skal na železniške proge in podobno, postalo nekako del našega vsakdana, vendar nikakor ne nekaj, s čimer bi se lahko kar tako sprijaznili, saj vandalizem poleg neposrednih posledic v okolju pušča tudi motnje v družbenih odnosih in lahko vodi v brezbrižnost, strah in razkroj. Vse oblike vandalizma so nesprejemljive in jih moramo kot takšne obsoditi, saj lahko sicer prerastejo v ravnanja, ki neposredno vplivajo na občutek varnosti v posameznem okolju.«

Vandalizem škodljivo vpliva na vsakdanje življenje in medsebojne odnose, ruši občutek varnosti in uničuje dobro počutje v okolju. Kazenski zakonik Republike Slovenije kaznivega dejanja vandalizem ne definira kot posebno kaznivo dejanje, ampak se kot nesprejemljiva oblika ravnanja v družbi lahko obravnava kot prekršek ali kaznivo dejanje glede na namen izvršitve dejanja ter posledico oziroma posledice tega dejanja. Tako se vandalizem v Sloveniji obravnava in sankcionira znotraj kaznivih dejanj zoper premoženje, kaznivih dejanj zoper javni red in mir, kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženje, je pojasnil Adam. »Razlog za vandalizem je včasih posledica prikritih napetosti v družbi oziroma odsev splošnega družbenega stanja in težav. Na njegove pojavne oblike vpliva tudi zloraba alkohola ali drugih prepovedanih substanc. Mnogi se sami ali združeni v skupine agresivno vedejo do okolice in tako poskušajo prikazati svoj pomen za družbo, ravnanja pa lahko izhajajo iz napačnih vedenjskih vzorcev. Vandalizem v okviru športnih prireditev je večinoma povezan z organiziranimi navijaškimi skupinami, ki s takšnimi ravnanji poskušajo prikazati svojo agresijo – seveda so vsa ta ravnanja napačna! Na pojavne oblike vandalizma lahko vpliva družba s svojimi aktivnostmi, in sicer tako, da obsodi vsa ravnanja, ki so nesprejemljiva.«

Posledice vandalizma nosimo vsi in včasih je škoda nepopravljiva. »Če je škoda povzročena vam, boste zanjo plačali sami, če pa so poškodovane javne dobrine, bomo plačali vsi davkoplačevalci. Nekaterih vrst škode, še posebno na spomenikih in naravnih dobrinah, ni mogoče izraziti v denarju in je pogosto tudi ni več mogoče popraviti. Zato si prizadevajmo, da bi nam skupaj uspelo doseči višjo kulturno zavest ljudi. Vsega ne moremo odpraviti s kaznijo. Kazen je izhod, s katerim preprečujemo nevarno ravnanje, dolgoročna rešitev pa je ustvarjanje takšnih razmer, da do nesprejemljivih ravnanj ne bo prihajalo. Treba je odkriti vzroke takšnega ravnanja in jih odpraviti. Poskrbimo za to v svojem okolju, posvetimo se otrokom in mladini, omogočimo jim ustvarjalno sproščanje napetosti ter načrtno lepšanje praznih in pustih betonskih zidov. Vsa neprimerna ravnanja v družbi je treba obsoditi in si ob tem prizadevati, da se spremenijo vzorci ravnanj posameznikov in skupin, ki menijo, da so takšna ravnanja sprejemljiva. Zato ob vandalskih dejanjih nikoli ne ostanite brezbrižni, češ, saj to ni moje, to se me ne tiče in podobno.«

Pri tem načelnik Vladimir Adam v imenu Policije apelira, da vse oblike vandalizma takoj sporočite na interventno številko 113 oziroma na telefonsko številko Policijske postaje Vrhnika 01 750 29 10, na starše pa, da se z otroci pogovorijo o tovrstnih dejanjih, katerih posledice pogosto odpravlja in škodo poravnava celotna skupnost.

Rok Mihevc


Oglejte si tudi