V Gramozni jami v Ljubljani je 10. marca pred 78 leti pod streli italijanskega fašističnega okupatorja ugasnilo šestnajst življenj nedolžnih fantov in mož iz Borovnice in okolice. Šlo je za dejanje maščevanja za smrt štirih italijanskih vojakov ob napadu partizanov na železniški most čez Ljubljanico pri Preserju decembra 1941.
Letos iz znanih razlogov spominske slovesnosti ni bilo. Župan Bojan Čebela je najprej v Borovnici položil venca pri spomeniku padlim domobrancem, žrtvam medvojnega in povojnega komunističnega nasilja in umrlih zaradi zavezniških bombardiranj ter spomeniku padlim v narodno-osvobodilni vojni, potem pa je položil venca še v Ljubljani, v Gramozni jami in na Žalah, kjer so pokopane žrtve Preserskega procesa.
Čas, ki smo ga preživeli od
zadnje slovesnosti ob tem tragičnem dogodku, ki je vrezal globoke rane v
življenje naše skupnosti, je bilo v znamenju številnih omejitev in velike
negotovosti. Mogoče zdaj zato tudi lažje razumemo s kako hudimi omejitvami in
negotovostmi so se soočali naši predniki v času II. svetovne vojne. Nenazadnje je bila Borovnica zaradi varovanja
strateško pomembnega Borovniškega viadukta obdana z bodečo žico dalj časa kot
Ljubljana in večkrat hudo bombardirana, pri čemer je bilo porušenih več hiš in
gospodarskih objektov, življenje pa je izgubilo 14 domačinov.
Občina Borovnica



