Festival Glasbena Fabr’ka, ki se vsako leto odvija v Borovnici, je v zadnjih letih postal pomembno stičišče različnih glasbenih žanrov, umetniških praks in ustvarjalcev iz Slovenije in tujine. V sproščenem, a umetniško zahtevnem vzdušju ponuja prostor za dialog med tradicijo in sodobnostjo, med glasbo in občinstvom.
V letošnji sezoni so organizatorji ponudil raznolik niz koncertov – od nastopov vrhunskih pevcev v skupini Trio Vivere in spremljevalcev, otroške strip opere slovenske skladateljice Aleksandre Naumovski Potisk »Trije psi«, Komornega godalnega orkestra Akademije za glasbo, Univerze v Ljubljani, pod vodstvom koncertnega mojstra Janeza Podleska. Umanjkali niso izvrstni solisti: prva trobentača orkestra SNG Opera in balet Ljubljana Uroš Pavlović in Gregor Turk, kitarist Izidor Erazem Grafenauer ter Duo Gradišnik, ki ga sestavljata harfistka Marie Gamboz Gradišnik ter trobentač Jure Gradišnik. Cikel je sklenil nastop Zagrebaškega tamburaškega kvarteta, vse ob podpori generalnega sponzorja Fenolita,d.d, Občine Borovnica in župnika Janeza Šilarja, ki je znova odprl vrata cerkvenega prostora glasbenemu utripu.
Festivalu je poseben pečat letos pustil nastop Zagrebaškega kvarteta tambur, ki je v Borovnici prvič gostoval in navdušil s prefinjenim, slogovno raznolikim programom. Skupino, ki deluje že štiri leta, sestavljajo akademsko izobraženi glasbeniki Marko Blašković (bisernica), Martin Durbek (A-brač), Franjo Pećarić (E-brač) in Ivan Koprić (čelo). Člane povezuje skupna želja po raziskovanju izraznih možnosti tamburice ter prenašanju bogate tamburaške dediščine v sodobni glasbeni prostor. Njihov nastop v Borovnici je izstopal po tehnični dovršenosti, umetniški zrelosti in izjemni medsebojni uigranosti. Po koncertu so člani kvarteta spregovorili o svojem delu, glasbeni viziji in prihodnjih načrtih.

Zagrebaški tamburaški kvartet deluje že štiri leta. Kako se je oblikovala ideja o ustanovitvi ansambla in kakšno umetniško vizijo ste si zadali na začetku delovanja?
Na instrumentalnem študiju tamburice smo imeli predmet komorne glasbe, kjer smo igrali v kvartetu, vendar v nekoliko drugačni zasedbi. Skupno muziciranje nam je bilo zelo všeč in takrat se je, po vzoru profesionalnih godalnih kvartetov, porodila ideja, da ustanovimo tudi tamburaški kvartet. Začetki niso bili preprosti, predvsem zaradi pomanjkanja izvirne literature in aranžmajev, a od samega začetka smo si zadali cilj spodbuditi skladatelje k ustvarjanju novih, izvirnih del za našo zasedbo. Danes lahko s ponosom rečemo, da imamo v repertoarju veliko število izvirnih kompozicij, pa tudi raznovrstnih aranžmajev, ki bogatijo naš glasbeni izraz.

V relativno kratkem času ste razvili prepoznaven slog in repertoar, ki povezuje tradicijo in sodobnost. Kako bi opisali razvoj kvarteta skozi ta štiri leta – tako v interpretativnem kot tudi umetniškem smislu?
Če primerjamo kvartet pred štirimi leti in danes, je jasno razvidno, koliko smo napredovali. Repertoar se je iz leta v leto spreminjal – cilj nam je bil vsako sezono pripraviti povsem nov program in tako postopoma zgraditi čim širši repertoar. Nedavno smo znova izvedli en godalni kvartet, ki smo ga igrali čisto na začetku, in smo spoznali, kako je naš glasbeni izraz dozorel. Nekoč smo izbirali preprostejšo literaturo, danes pa posegamo po zahtevnejših delih in kompleksnejših priredbah. Kvartet je, drznem si reči, v relativno kratkem času naredil velik preskok v vsakem pogledu – interpretativno, tehnično in umetniško.

Na Festivalu Glasbena Fabr’ka v Borovnici ste prvič nastopili v Sloveniji. Kako ste doživeli slovensko publiko in festivalsko vzdušje?

V Sloveniji nam je bilo zares čudovito. Dolgotrajen aplavz občinstva nam je pokazal, da smo bili odlično sprejeti, čudovita akustika cerkve (sv. Marjete v Borovnici, op. a.) pa je še dodatno prispevala k prijetnemu vzdušju med nastopom. Res bi bilo lepo, če bi bilo več tako kakovostno organiziranih festivalov in toliko zavzete publike na koncertih klasične glasbe.

Tamburica je instrument z izrazitim zgodovinskim in kulturnim pomenom. Kako v svojem umetniškem delu iščete ravnotežje med spoštovanjem tradicije in raziskovanjem sodobnejših zvočnih izrazov?
Pred tradicijo, kot člani kvarteta, ne bežimo – zavedamo se, da je tamburica predvsem instrument globoko zakoreninjen v folklorno tradicijo. Vseeno pa jo želimo skozi naš umetniški izraz predstaviti v drugačnem, koncertnem in sodobnejšem kontekstu. Ravnotežje med tradicijo in novim zvokom najdemo prav v sodelovanju s skladatelji, ki za nas pišejo izvirna dela, pogosto navdihnjena s folklornimi motivi, a oblikovana v sodobnem glasbenem jeziku.

Katere so vaše začrtane smernice za prihodnje obdobje? Pripravljate nove projekte, posnetke ali morda širitev koncertne dejavnosti na mednarodno raven?
Trenutno smo v zaključni fazi snemanja zgoščenke, ki naj bi izšla do konca novembra. Na njej bo sedem skladb, ki smo jih krstno izvedli in so napisane prav za naš kvartet. V prihodnji sezoni načrtujemo kar tri krstne izvedbe, ki bodo del našega programa. Posebej nas veseli, da nam brazilski skladatelj Richard Boukas piše suito, temelječo na brazilskih folklornih motivih, ki bo našemu repertoarju dala povsem novo glasbeno vzdušje. Naš cilj je še naprej širiti dejavnost na mednarodni ravni, in upamo, da nam bo uspelo korak za korakom.

Nastop Zagrebškega kvarteta tambur na Festivalu Glasbena Fabr’ka je pokazal, da tamburica v rokah vrhunskih glasbenikov presega okvire ljudske tradicije in postaja izrazno bogat instrument komorne glasbe. Njihova tehnična dovršenost, globoko poznavanje tradicije ter odprtost za nove umetniške pristope so navdušili borovniško občinstvo, ki je z velikim navdušenjem pozdravilo njihov prvi nastop v Sloveniji. Koncert je tako prerasel okvir enkratnega dogodka in bi lahko postal začetek obetavnega glasbenega dialoga med slovensko in hrvaško tamburaško kulturo.