Gledališki sekciji Kulturnega društva Borovnica Šotki in Tamlad sta konec leta za najmlajše gledalce (njihove mlade ter stare starše) na šolskem odru uprizorili dve prav prisrčni igrici. V prvi se je vrabček Živ Žav v zraku prav nesrečno zaletel v prijatelja Čiv Čiv-a, se nato z njim dodobra spričkal, dvoboj, v katerem je frčalo perje, pa bi se skorajda slabo končal, saj se je nadnju pognala mačka. S skupnimi močmi sta ji ubežala, kar je bil zatem vzrok prepira med sicer dobrima prijateljicama. Tokrat je frčala dlaka, da je je komaj kaj ostalo na repih in brkih. V zgodbi je nato prišlo do srečnega preobrata, ki se je končal z zaobljubo vrabčkov, da se poslej ne bosta kregala in bosta skupno letala pod nebom, ter zaobljubo muc, da bosta poslej skupaj in složno lovili vrabčke. 
Gremo na vlak je po drugi strani zgodba deklice, ki se odpravlja k teti v Trst, a za las zgreši redni vlak. Primorana je počakati na železniški postaji, kjer jo opetnajsti možak, ki ima posedanje za poklic in pitje za delo. Ker nemudoma obvesti policistko o kraji denarnice, ta že kmalu zgrabi sumljivega ptička za vrat. Resda bi nepridiprav za svoje nečedno dejanje raje sadno kupo, a razsodba porote iz vrst mladih gledalcev je soglasna – zapor. Punca dobi nazaj svojo denarnico in srečno prispe v Trst, policistka pa ob tem publiko poduči: »Policaji vse popišemo, vse preiščemo, vse izprašamo, vse zaslišimo. Obrazce izpolnjujemo, kazni določujemo, kraje raziskujemo, red in mir varujemo. Mirimo razgrajače, mirimo pretepače, usmerjamo promet, gledamo, če kdo ni pripet, po deseti uri zvečer povsod mora biti mir.« Najmlajše je ob robu predstave nato razveselil še Božiček s slastnimi darilci.