»Za seboj je pustila veliko kulturno in družbeno zapuščino, pustila je velik pečat temu kraju. Ta njena zapuščina je neprecenljiva in predvsem obvezujoča za njene naslednike, tudi zame.«

So te kaj ožulili njeni predsedniško kulturni čevlji?

»Že to, da bi stopil v njene čevlje, je bila najprej odločitev vredna tehtnega premisleka. A glede na situacijo, ki se je zgodila, niti ni bilo veliko časa za premišljevati. Potem je bilo treba malo pobrskati za nazaj, ker je vodila društvo na svoj način, ki ji je seveda najbolj ustrezal, na način, ki je dajal rezultate. Če se v nekem takem kraju, kot je Borovnica, preko 200 ljudi ukvarja s kulturno dejavnostjo, potem je bilo gotovo treba samo preučiti, kaj je bilo tako dobrega, da se toliko ljudi s tem ukvarja. Seveda, težko je bilo stopiti v njene čevlje, spoznati ljudi, način dela in v vse to vklopiti svojo vizijo in pričakovanja. Sem se lovil kar nekaj časa, ob pomoči upravnega odbora in vodij sekcij pa mislim, da smo zaplavali v varne vode.«

Gotovo pa ti pomagajo tudi prejšnje izkušnje z vodenjem drugih društev.

»Ja, čeprav niso bila ravno kulturna, ampak bolj športno usmerjena. Izkušnje z vodenjem so bile. Predvsem je treba ljudi poslušati, ponuditi idejo in počakati, da ta začne zoreti, rasti, se dograjevati, potem pa kaj pametnega pade ven.«

Kaj je potem odtehtalo za odločitev, da prevzameš vajeti Kulturnega društva?

»Predvsem to, da mi niste dali veliko časa za misliti. In tudi to, da so vodje sekcij povedale, da rabijo nekega predsednika oz. vodjo, ki bo pravno formalno zadovoljeval potrebe, da bo društvo delovalo. Videl sem strah drugih pred prevzetjem, glavna odločitev pa je bila to, ko sem se pogovarjal s člani, da so že vsi toliko časa v društvu, da si tudi oni želijo sprememb in svežega vetra.«

V kakšni kondiciji je kultura v Borovnici? Pa reciva, da se pogovarjava v času pred epidemijo. Kako ocenjuješ delovanje društva?

»Gotovo rabi svež zrak. Obstoječa kultura je pred epidemijo zadovoljevala potrebe občanov v kulturi, čeprav smo videli, da smo se na prireditvah videvali eni in isti. Že vnaprej si lahko povedal, kateri ljudje bodo prišli na prireditev. Ta krog ljudi je kultura zadovoljevala. Veliko je tradicionalnosti, v smislu »to mora biti in pika«. Ko pa je kaj novega, to ljudje naprej gledajo z nezaupanjem, čez nekaj časa sprejmejo z odobravanjem. Tudi jaz sem mogoče tradicionalen, pa mi je ta korona pomagala, da sem spustil gas in je padel kazalec.«

V Kulturnem društvu Borovnica je kar 14 sekcij, kar je za tak kraj kot je Borovnica zelo veliko. Kako ti gledaš na to?

»Za kraj, ki šteje slabih 5.000 prebivalcev, se mi to zdi ogromno. Tri folklorne skupine, pevski zbori, tri glasbene zasedbe, gledališke skupine, klekljarice, … Zdi se mi res veliko. Na drugi strani sta samo še dva kulturna društva, HUD Karl Barjanski in ŽPZ Tonja. Pri nas bi to bila sekcija, pa so samostojno društvo. Po drugi strani pa je bistvo našega društva kot društva to, da dela letna poročila, vodi skupne finance, letne načrte, se prijavlja na razpise, drugače bi se jih moralo 14 javiti vsak posamezno. Če pogledamo naše sekcije, je tretjina članov v najmanj dveh sekcijah in ponovno bi se to podvajalo, imeli bi cel kup pravno formalnih skupščin in sej. Je veliko, a glede na to, da smo z upravnim odborom in vodji sekcij izredno kooperativni, tudi to gre."

Bi tako rekel, da Borovničani radi nastopamo ali imamo le radi kulturno in družabno življenje?

»Oboje skupaj. Radi smo kulturni, radi gremo gledat kulturo, ko pa se greš to, se istočasno družiš. Ko bo korone konec, bo druženje spet velik adut, da bo zagnalo in obnovilo kulturo. Upamo, da bo šlo na bolje.«

V tistih dobrih starih predkoronskih časih od jeseni do pomladi skoraj ni minilo sobote, ko se kaj ne bi dogajalo na kulturnem področju. Obiskanost dogodkov seveda variira. Ali ta včasih prava »inflacija« dogodkov pripomore k dvigu nivoja kulture pri nas ali ima bolj kontra učinek?

»Nov pravilnik, ki ga je izdala občina za sofinanciranje dejavnosti, je to inflacijo malo ustavila. Teoretično bi samo Kulturno društvo Borovnica imelo 64 dogodkov, če bi vsi izpolnili svoje obveznosti. Inflacija dogodkov počasi privede v dolgčas. Eni in isti ljudje gledajo, dogodek se skoraj naredi samo zato, da izpolniš neko obveznost do pravilnika občine, ki te financira. In to ni dobro. Zato smo folklorniki že kmalu naredili skupni nastop, ko smo tri folklorne skupine obeležile 40 let folklornega delovanja v Borovnici. Sem pristaš skupnih dogodkov, pa da teh ni preveč. Zagovarjam kvaliteto, zato tudi sekcije angažirajo strokovne vodje in sodelavce. Če daš kvaliteto od sebe, je odziv boljši in tudi sam si bolj zadovoljen. In si potem naslednjič upaš in želiš še več. Kvaliteta je potrebna in je gonilo kulturnega delovanja.«

Meniš, da je kultura v Borovnici s strani občine dovolj cenjena?

»Glede na razprave občinskega sveta na sejah lahko vidim, da glede na razpoložljiva, ki jih občina v proračunu namenja za kulturo, da nas ceni. Kulturno društvo Borovnica dobi kar velik del pogače. Glede na majhnost občine in da so tu še humanitarna, športna in druga društva, mislim, da poskuša biti občina čim bolj enakopravna do vsega, poskuša spoštovati vse dejavnosti v občini in kulturi namenja veliko pozornosti. Ne morem govoriti o spoštovanju, ampak o pozornosti in razumevanju.«

Pa s strani krajanov?

»Stalna kulturna publika so itak naši največji privrženci. Imamo pa po novem poln bazen kadra, mladega, starega, izkušenega, kulturnega, ljubiteljskega, v novih blokih in jih želimo zraven. Trenutno nam to ne uspeva v največji meri, se pa priključujejo posamezniki, ki pridejo zraven. Je pa vse to odvisno od osebnih poznanstev. Da bi ravno kakšna strategija društva k temu pripomogla, tu smo še neuspešni.«

Zakaj misliš, da je tako? Zaradi izbora sekcij, nezainteresiranosti ali česa drugega?

»Ena stvar je gotovo izbor sekcij, mogoče nekoga zanima moderna glasba, plesi, udejstvovanje … Predvsem pa mislim, da ljudje, ki so se preselili v Borovnico, šele spoznavajo kraj. Na našem kulturnem delovanju imamo še veliko potenciala.

Torej lahko povabiva, da je tudi v kulturnem društvu še prostor za kakšno novo sekcijo, ki bi pritegnila nove člane?

»Vedno je prostor za nove ideje, nove sekcije, nove vaditelje in vadbence, ljubitelje kulture. Idej je veliko, so tudi o lutkovni skupini, pa da bi znova močno oživeli literarno sekcijo. Otroci pogrešajo tudi plesne dejavnosti, ker smo trenutno aktivni samo na folklornem področju.«

Dotakniva se novega pravilnika za financiranje kulture v občini. Je po tvojem mnenju korak v pravo smer? Kaj bi pohvalil, kaj bi pograjal?

»Ko sem pravilnik sofinanciranja kulturne dejavnosti prebral prvič, sem bil velik skeptik. Prebiral sem ga s strahom, ker sem v njem videl samo nove obveznosti. Lansko leto smo že delali po njem in se je izkazalo, da je do sekcij bolj prijazen. Prejšnji pravilnik je marsikaj pogojeval. Če nisi naredil letnega nastopa, nisi prišel do financ. Ta pravilnik pa omogoča sredstva tudi če samo vadiš in deluješ. Ga pozdravljam, verjetno pa so potrebni še kakšni popravki. Po enem letu delovanja v korona razmerah bi ga sicer v podrobnosti še težko ocenil, v celoti gledano pa je sprejemljiv. Upam, da bodo nastopili časi, ko bodo delovanja popolnoma neomejena.«

Kako bi pojasnil, kakšna je razlika med starim in novim pravilnikom?

»Odobrava več materialnih stroškov, to je že ena velika stvar. Ko je na primer potrebno zagotavljati noše in instrumente, je lažje priti do tega denarja. Stari pravilnik je bil iz leta 1995 in čas je šel naprej. Še prejšnja predsednica je povedala, da je zrel za popravek in ta pravilnik je popravil kar nekaj stvari. Tudi pravilnik mora v korak s časom, ne more ostati na svojih zabetoniranih temeljih. Konkretna razlika je tudi ta, da omogoča sofinanciranje kulturnega delovanja, tudi če ne nastopaš javno. Vrednoti se tudi število članov, vaj, nastopov … S tem, da ne zahteva nastopov, pa pravilnik omejuje tudi inflacijo dogodkov.«

Ena od tvojih novih idej je tudi »Kulturahod«, ki se odvije na kulturni praznik 8. februarja. Od kje ideja in zakaj premik praznovanja tega praznika iz dvoran na teren?

»Če se hočeš kulturno udejstvovati, še ne pomeni, da moraš v dvorano in na kulturno prireditev, ampak lahko pride kultura s kulturno prireditvijo med ljudi. Ta zadeva se je presenetljivo prijela, vsako leto preko sto udeležencev, odziv je fantastičen. Mislim, da je to ena velika pozitivna točka zdajšnjega vodstva društva. Poleg tega ima še povezovalno noto, saj se združi več društev in naredi ta dogodek. Predvsem pa Borovničani spoznamo občino tudi drugače in slišimo stvari, za katere še nismo. Do zdaj smo obdelali Borovnico in Kote, moramo iti še proti Ljubljani na Breg, Vrhniki na Dol, …«

Pa dodajva v vprašanje še pridih korone. Kakšno prihodnost napoveduješ borovniški kulturi?

»Malo sem zadržan in celo malo strahu občutim pri tem. Lokomotiva, ki dela, ko kolesje dela, za sabo potegne tudi tiste majhne koleščke, ki ne delajo … Zdaj se je zadeva ustavila za eno leto in kontakta skoraj ni, razen kakšne sekcije se dobivajo preko spleta. Veliko naporov bo treba vložiti v to, da bodo nekatere sekcije znova zagnale in začele mleti tako kot so prej. Se pa bojim, da bo to obdobje tako dolgo, kot je bil čas nedelovanja. Nekatere sekcije bodo imele verjetno težave s ponovnim zagonom. Je pa treba predvsem v kondiciji spraviti voljo. Ko se zberemo, je videti, da volja obstaja, samo pognati jo je treba.«

Se bo pa verjetno vse skupaj tudi malo prečistilo.

»Mislim, da ja. Tiste sekcije, ki bodo imele težave z delom, ne bodo tako veliko nastopale. Treba bo razmisliti tudi o velikem skupnem dogodku, ko bi se dobili vsi skupaj, kjer bi se po domače rečeno »prešteli«. Ker so tudi gledalci in občani lačni tega, saj bo televizije in spleta počasi dovolj, da se začne kaj v živo dogajati.«

Kakšni so sicer načrti v tvojem mandatu? Kakšne so tvoje ambicije?

»Pred korono so bili ambicije in načrti kar obsežni, zdaj jih bo treba malo oklestiti. Da bi zopet zaživel večnamenski prostor v Mavcevi dolini, nadaljevanje s »kulturahod«, da bi se pojavile sekcije, ki kažejo neke zametke … Ideja je tudi, da bi imeli kulturni bazar neko soboto, ko bi se vse sekcije in druga društva predstavili na nekem dnevu. Da se pove o delovanju, da kdo kaj poskusi, da kdo kaj zaigra, recitira, zapoje, zapleše… Da vsa društva pokažemo, da še funkcioniramo.«

Ali glede na vse prireditve in dejavnosti tudi drugih društev Borovnica potrebuje kulturni dom?

»Borovnica najprej potrebuje skupni dom vseh družbenih dejavnosti, v katerem se bi našel prostor za sestanke, vaje skupin, skladišče. Ker zdaj so rekviziti po domovih članov in dobro bi bilo, če bi imeli vse na kupu, da bi vedeli, kaj sploh imamo. Če bi bil pa še kulturni dom, pa toliko bolje. Prostor družbenih dejavnosti se prav gotovo potrebuje v Borovnici."

Pa se ti zdi večnamenski prostor v šoli primeren za našo kulturno dejavnost?

»Prostor, kjer imamo prireditve je konec koncev le šolski prostor. Je pa tudi premajhen, neprimeren, neustrezen in nepraktičen za vse dejavnosti, ki jih tam notri želimo izvajati. Za ideje o kulturni dvorani sem že slišal in mislim, da Borovnica to potrebuje.«

Sam si folklornik že vrsto let. Prav Folklorna skupina Bistra je orala ledino na tem področju v Borovnici, za nekaj časa ste potem sezuli folklorne čevlje in poskrbeli za podmladek, nekaj let nazaj ste ponovno zaplesali. Kaj je zate tako posebnega v tem, da se cela skupina po več kot 20 letih vrne nazaj v ta svet folklore?

»Ljudje in družba. In zame tudi to, da žena rada pleše. Predvsem so vabljivi ljudje in soplesalci, s katerimi se dobimo in sprostimo glavo, pa četudi je pri teh letih že kak »musklfibr« naslednji dan. Občutek je pa dober.«

Kako bi za konec povabil ljubitelje kulturne dejavnosti v Kulturno društvo Borovnica?

»Vse nove ideje so dobrodošle. Verjetno tisti, ki se boji, da bo prišel med velike »bavbave«, naj na tem mestu povem, da tega ni pri nas. Vsakdo pozna nekoga za nekaterega ve, da deluje na kulturnem področju. Naj ga potegne za rokav in je dobrodošel, da pokaže svoj talent. Na odru ali za odrom, ker nihče ne vidi tistih, ki s svojim delom neopazno pripomorejo, da je delo na predstavi videti tako dobro.«

Pogovarjal se je Rok Mihevc.