Časopis Slovenski dom je 14. septembra 1942 poročal: »Pred dnevi so našli ljudje iz Preserja v nekem 25 m globokem breznu v gozdu pod Rakitno 4 trupla. Žrtve so spoznali po oblekah. So to Kovačič Srečko (Feliks) in njegova sestra Ivana iz Kamnika 63, Kržič Franc, posestniški sin, Kamnik št. 44, in Suhadolnik Albina, žena delavca iz Podpeči. Vse štiri so odpeljali že pred mesecem domači partizani. Trupla so že gnila. Pokopali so jih v nedeljo.« Vrvež vojne in represija povojnega časa sta poskrbela, da se je na omenjeno morišče 2. (Faškarske) čete 1. (Šercerjevega) bataljona Notranjskega (oz. Krimskega) odreda, ki je tedaj taborila v bližini, domala pozabilo. Lani decembra pa so bili v neposredni okolici brezna Zevanjšca (kat. št. 156) ob podrobnem pregledu najdeni tulci puškinih nabojev iz leta 1938 (BTW 38 – Vojni Tehnički Zavod Kragujevac 1938), ki so potrdili, da gre za v članku omenjeno brezno. Zevanjšco, ki leži tik pred občinsko mejo, malce vstran od gozdne ceste Zabočevo–Rakitna, so sicer jamarji prvič uradno pregledali in popisali 13. junija 1931 ter mu tedaj namerili preko 20 metrov. Brezno se od vhodne odprtine, ki je velika 2 krat 2 m, počasi razširi na 5 x 5 metrov na dnu, stene so lepo zasigane, polne kapnikov in zaves. Leta 1971 so mu namerili le še 18 metrov in že zabeležili zasipavanje z odpadki. Zadnja meritev iz leta 2005 pravi, da je brezno globoko le še 16 metrov. Spust vanj lanskega decembra pa je pokazal, da se trend brezvestnega zasipavanja nadaljuje. Na 4 x 4 m širokem dnu so na delih avtomobilov, odsluženih pnevmatikah, žlebovih, plastičnih folijah in starem štedilniku ter gori mrhovine počivali ostanki še sveže odrtih srnic.

V naslednjih tednih je Jamarski klub Borovnica brezno ogradil z varnostno ograjo ter v bližini namestil križ, delo domačega mizarskega mojstra. Ker odpadki v breznu predstavljajo potencialno grožnjo za vodonosnik borovniškega Vršaja, zajetja pitne vode za borovniško občino, sta občinska uprava ter občinski svet prisluhnila predlogu jamarjev in v proračun za leto 2017 uvrstila 2000 evrov za ekološko sanacijo brezna. Konec maja je bila tako že izvedena prva delovna akcija, v kateri je bilo iz brezna izvlečene za 2 m3 mrhovine (tako ostankov divjadi kot domačih živali). V veliki meri so bili ostanki nabasani v preperele plastične vrečke. Zaradi usklajenega sodelovanja z državnimi institucijami in okoljskim inšpektoratom je odpadke še isti teden prevzela postojnska izpostava uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter jih odpeljala na sežig. Naslednja velika akcija, v kateri se bo iz brezna izvleklo še preostali gradbeni, komunalni in kosovni odpad, bo sledila jeseni. Takrat se bo morebiti razkrilo tudi, zakaj in morda celo kdo je to odročno brezno kar pol stoletja naravnost histerično zasipal z odpadki.

Damjan Debevec, fotografije: DD, PS