Jesenski čas je v borovniški kotlini mineval z različnimi zbiralnimi akcijami. Zbirali smo papir za izolacijo novega prizidka šole. Na drugi strani so bili gasilci iz Kotov pobudniki za zbiranje odpadnih kovin. Jamarji pa so strnili vrste tradicionalno tretjič in – ne da bi to obešali na veliki zvon – odšli nabirat odpadke iz brezna Cicifuj.

Takšna zbiralna odisejada se je začela pred tremi leti, ko so nekateri člani JK Borovnica odšli preverit stanje v samo brezno. Nato je JK sklenil z občino dogovor o sodelovanju glede čiščenja brezna. Cicifuj je tako postajal vsako leto osvobojen za okroglih 10 kubičnih metrov odpadkov.

Letos smo se zbrali drugi vikend v septembru. Začelo sej je že v soboto navsezgodaj s pripravami na čiščenje. Nad breznom je bilo treba napeti nosilno jeklenico ter postaviti dvižni sistem za dvigovanje bremen: sodov in večjih kosov odpadkov. Nato smo odšli odpadkom naproti. Zbrani kosovni odpadki so bili pretežno deli avtomobilskih karoserij, pralni stroji, kolesa, gume, štedilniki, žimnice itd. Pri tem smo nekontaminirano zemljo in manjše skale odstranili v čiste dele vzporednega brezna na dnu. Izvlečene odpadke smo na cesti ob breznu ločevali. Kovinske odpadke posebej, ostale odpadke pa smo skladiščili v zato pripravljene vreče. Ob odpadkih je zrasel tudi nemajhen kup zemlje, velik za približno 4 kubične metre. Gre za zemljo, ki še vedno vsebuje manjše kose odpadkov, saj se vsega iz mokre in črne zemlje pač ne da počistiti. Vse to smo deponirali na odlagališče ob cesti, od koder jih je po dogovoru z občino odpeljalo Komunalno podjetje Vrhnika.

Med jamarji je poznana tista šala, ko dela zdravnik pacientu anamnezo in povprašuje o psihičnih boleznih v njegovi družini. Mladenič odgovori: »Po mojih podatkih niso prisotne, res pa je, da je eden od stricev jamar.« Malo za šalo, malo za res, je treba poudariti, da so v našem jamarskem "ferajnu" zbrani takšni norci v pozitivnem smislu (čeprav vemo, da nis(m)o edini). Delo v samem breznu je izredno zahtevno in nevarno. O tem priča lanska nezgoda z vbodom stare injekcijske igle. K sreči do okužbe ni prišlo. Tudi sicer so smeti pomešane s skalami, gruščem in zemljo. Povrh vsega pa je material zelo zbit, zato je napredovanje počasno in mukotrpno, vse delo poteka namreč ročno: rahljanje s krampom, nalaganje z rokami in lopatami v sode. Zunaj brezna pa sledi prebiranje odpadkov, pomešanih z zemljo.

Po najdenih fosilih ocenjujemo, da smo letos delali v plasti, ki so jo druge vrste norci odlagali v brezno konec osemdesetih in v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Pri tem nas navdaja veselje, saj od lanskega čiščenja ni bilo zaznati na novo odvrženih odpadkov. Čeprav se Borovničani zmerom bolj zavedamo skrbi za naravo, je treba zopet poudariti: narava je organska celota. Kar vržemo v naravo, iz nje tudi dobimo. Seveda ne takoj, včasih storjene grehe občutijo šele kasnejše generacije. Tako nismo le očistili brezna, ampak pomagali Kačanom do boljše pitne vode, ki bo čez čas pritekla v kozarec.

Odpadkov v breznu je še veliko, z akcijo smo pripravljeni nadaljevati prihodnje leto, če bo to tudi interes širše lokalne skupnosti. Glede na vonjave v breznu se topne stvari še vedno spirajo v podtalnico. V tem vmesnem času pa ne gremo lovit starih traktorskih karoserij, ampak nabirati nove jamske globine.

Če se vam zdi naše delo pomembno in za vse nas potrebno ali če bi vas mikalo raziskovati še neodkriti podzemni svet, se nam lahko pridružite. Kontaktirajte kakšnega od naših članov ali nas poiščite na naši Facebook strani.

Za JK Borovnica

Janez Mevec