Najin intervju bova začela z najodmevnejšim projektom vašega mandata, izgradnjo nove športne dvorane in rekonstrukcijo stare telovadnice. Podpora temu projektu je verjetno velika, prihajajo pa opozorila s strani nekaterih svetnikov, da bo to lahko zaustavilo druge načrte in projekte. Kako vi gledate na to? 

Občinski svet je soglasno potrdil investicijski projekt in to je zelo pomembno, saj daje projektu legitimnost in jasno usmeritev za izvajanje. Prepoznan je kot skupna prioriteta občine, kar je ključno pri tako velikih in večletnih investicijah. Vsaka večja investicija zahteva določene prilagoditve, vendar verjamem, da je to odločitev v korist prihodnjih generacij. 

Projekt združuje šolske, športne in kulturne vsebine v enoten, sodobno zasnovan kompleks. Nova športna dvorana bo omogočala kakovosten potek pouka, športnih dejavnosti, večjih prireditev in nove kotlovnice na biomaso, medtem ko bo prenovljena stara telovadnica nudila prostore za novo kuhinjo, jedilnico, učilnice ter manjšo kulturno dvorano z odrom. Projekt hkrati rešuje nujne prostorske potrebe, krepi športno infrastrukturo ter ustvarja nove možnosti za kulturno in družabno življenje v občini. Realizacija po korakih je ob sofinanciranju ministrstev in drugih financerjev uresničljiva, hkrati pa omogoča normalno delovanje šole v času prenove, kar je zelo pomembno.

V programu vaše liste Naša Borovnica pred lokalnimi volitvami je bilo moč prebrati, da boste pripravili prostor in dokumentacijo za novo športno dvorano. Gre torej tudi za uresničevanje predvolilnih obljub?  

Seveda, v določeni meri gre tudi za uresničevanje predvolilnih obljub, saj smo v programu zapisali, da bomo v tem mandatu pripravili prostorske pogoje in dokumentacijo za novo športno dvorano. Nova športna dvorana je dolgoletna želja mnogih občanov, saj je bila obstoječa dvorana zasnovana v 80 letih prejšnjega stoletja in ne omogoča igranja cele vrste športov, ravno tako pa je premajhna za šolske potrebe, zato morajo učenci gostovati tudi v drugih prostorih. Obstoječa šola je bila zasnovana za mnogo manjše število učencev. S tem presegamo obljubo v programu in načrtujemo strateško in dolgoročno, zato smo pripravili projekt s celovito nadgradnjo šole in ne samo športne dvorane. Poudarjam pa, da je poenotenje in izdelava dokumentacije šele prvi korak. Gradnja je namreč odvisna od pomoči države preko razpisov ministrstev in drugih financerjev, na katere se bomo z projektom prijavljali.

Kako je sicer z uresničevanjem vašega programa? Kaj je tisto, kar bi lahko obkljukali in katere točke bi radi še obkrožili in podčrtali z rdečo?  

Na program gledam kot na temelj načrtov in želja, medtem ko se dejanska izvedba vedno prilagaja razmeram, proračunu, zakonodaji in priložnostim, ki se pojavijo med mandatom. 

Program sicer presega en mandat, a se ga vseeno držimo in ga v večji meri izpolnjujemo. Končali bomo projekt rezervnega vodnega vira in izgradnje novega vodovoda v Kotih. Veliko prebivalcev je namreč pilo nekakovostno vodo, ki je velikokrat imela slabe rezultate. Ravno sedaj smo prejeli tak rezultat. Hkrati pa bo ob izgradnji vodovoda asflatiranih še veliko cest, na novo urejena metoerna kanalizacija, pripravljena je cevna kanalizacija za izgradnjo javne razsvetljave, celovito bo urejena okolica gasilskega doma Brezovica pri Borovnici. Predvsem gre zahvala občankam in občanom, ki so v času načrtovanja podpisali služnosti za poseg na njihova zemljišča in v času gradnje prenašali hrup strojev ter trpeli prah in blato zaradi razkopanih cest. Podariti moram, da je projekt eden večjih, ki se jih je do danes lotila naša občina. Projektiranje je teklo v času prejšnjega mandata, izvedba je potekla od jeseni 2024 do konca letošnjega leta. 

Enako je s kolesarskimi povezavami. Center Borovnice smo povezali do gasilskega doma na Bregu, v letu 2027 nadaljujemo do konca Pakega. Uspeli smo pridobiti evropska sredstva in »prepričati« državo, da nadaljujemo s projektom.

Žal se je zataknilo na Dolu, saj država še ni izdelala načrtov za posodobitev državne ceste. To občini onemogoča urediti kolesarske povezave in pločnike v naselju Dol. Po večkratnih sestankih so obnovo ceste le uvrstili v državni proračun, ampak do same izvedbe bo preteklo še nekaj časa – tukaj je odgvornost za izvedbo na strani ministrstva. Enako je s protipoplavnimi ukrepi na Borovniščici in hudourniku Malence. Borovnica ima že kar nekaj časa pripravljen projekt, ampak na ministrstvu zadeve še vedno stojijo. Na ta projekt je vezana tudi obnova Zalarjeve ceste, ki sedaj posledično zamuja. Podobno je s slovenskimi železnicami. Tako kot je  vozni red vlakov, taka je tudi komunikacija in sodelovanje z njimi. Izjemo zahtevno, potrebno je veliko potrpljenja in vztrajnosti.  

Pod črto, program dobro uresničujemo in verjamem, da bo — razen redkih izjem, na katere smo vezani na sodelovanje z drugimi — v večji meri izpeljan tako, kot smo si zadali. Dodali smo tudi   nekaj novih projektov, ki so se izkazali bodisi kot nujni bodisi kot priložnost za izboljšave. Lep primer tega je prenova zdravstvene postaje, kjer smo letos med drugim zamenjali tudi zastarelo kurilno napravo, kar bo pomembno prispevalo k večji učinkovitosti in nižjim stroškom ogrevanja. 

Na proračunski seji ste pohvalili občinsko upravo, da je zadolževanje speljala zelo premišljeno, saj ste počakali na ugodnejšo obrestno mero. V kakšni finančni kondiciji je občina Borovnica v letu 2025? 

Občina Borovnica je v dobri finančni kondiciji, saj skrbno načrtujemo investicije in se zadolžujemo le takrat, kjer je to nujno in dolgoročno smiselno – torej pri večjih infrastrukturnih projektih. Zato bo tudi izvedba projektov ob sofinanciranju države (prenova šole, državna cesta, protipoplavni ukrepi…) izvedena skladno z razpoložljivimi finančnimi zmožnostmi. Pri zadolževanju je bila občinska uprava zelo skrbna in je izkoristila ugodnejše obrestne mere. To nam omogoča stabilno financiranje projektov, obenem pa ohranjamo dovolj manevrskega prostora za druge pomembne potrebe občine. 

Bi izpostavili kakšne posebne težave, ki ste jih bili deležni v letu, ki odhaja? Katera so tudi najpogostejša opozorila ali prošnje, ki prihajajo s strani občank in občanov? 

Predvsem bi pohvalil občane, da svoje želje in prošnje usmerjajo direktno na občino in da je na družbenih omrežjih povečini konstruktivna razprava. Na občini se trudimo in odgovorimo na vsako elektronsko sporočilo in prošnjo. Velikokrat so pobude smiselne in jih seveda uresničimo. Če pa se nekaj ne da urediti, pa tudi pojasnimo. Velikokrat pa že svetniki opozorijo na posamezne situacijet tako, da zadeve tečejo dobro in usklajeno. Nekaj pobud seveda ostaja neuresničenih. Te se nanašajo predvsem na urejanje občinskih cest, predvsem asfaltiranje, ki je drago in v kratkem času za vsa območja ni finančno uresničljivo. Prav tako je še kar nekaj območij v katerih ni urejena ločena fekalna in meteorna kanalizacija. 

Naj poudarim, da je na občini redno zaposlenih le 7 ljudi in vsega ne moremo »videti« in tudi zato je sodelovanje občanov pomembno. Na tem mestu gre zahvala tudi vsem zaposlenim in podžupanu, ki s svojim najboljšim vedenjem in znanjem delujejo v smeri iskanja rešitev.    

V občini je kar nekaj društev, ki se trudijo poživiti dogajanje v kraju. Nekatera se žal spopadajo z upadi članstva, generacijsko vrzeljo, mladih, ki bi prevzeli vajeti, skorajda ni. Vemo, da občina finančno podpira društva in denar verjetno v društvih ni tak problem, kot je ravno v samoiniciativi in darovanju časa in energije za skupnost. Kako vi gledate na ta problem? 

Gre za vseslovenski problem družbe in časa v katerem živimo. Danes je življenjski tempo hiter, ljudje imajo manj prostega časa, na drugi strani pa zelo veliko časa preživijo za raznovrstnimi zasloni. Mladi se povezujejo preko družabnih omrežij in manj preko društev. Opažam, da so se predvsem generacije v bolj zrelih letih še vedno pripravljene angažirati in stopiti v akcijo, zato globoko spoštujem vse, ki svoj prosti čas namenijo skupnosti. Verjamem, da moramo kot občina še naprej ustvarjati pogoje, v katerih se prostovoljstvo ceni, vidi in spodbuja. Trudimo se, da društva ne čutijo finančnega pomanjkanja. Načrtujemo obnovo več novih prizorišč, kjer bodo lahko potekala družabna dogajanja. V naslednjem letu nameravamo prenoviti stavbo na Rimski cesti 30, kjer je včasih obratovalo mladinsko društvo ARTerija. V proračunu imamo načrtovana sredstva za ureditev Mavčeve doline, ki je bila včasih glavno zunanje prizorišče v občini in pa ureditev nadstropja v knjižnici, kjer se bodo lahko odvijale manjše prireditve, predavanja in različni dogodki. Smo pa na društvenem dogajanju zelo močni v športni dejavnosti. Tukaj mislim, da rastemo. Poleg uspešnega društva TVD Partizan, zelo dobro delajo v Športnem društvu Borovnica, ki se osredotoča na otroški in mladinski šport, prav tako gasilska društva uspešno vzgajajo in šolajo mlajše generacije. Seveda ne gre pozabiti veterank in vetranov, ki so kljub zrelim letom še vedno aktivni in nepogrešljivi kot mentorji. Vse pohvale. Zelo pomembno je kulturno in humanitarno dogajanje. Veliko dogodkov in visok nivo kakovosti pričajo, da je lokalna kultura v dobri kondiciji. Ne pozabimo na dva nova festivala (Fabrka in Kulturno društvo Borovnica), ki sta popestrila že tako bogato kulturno vsebino v občini. Naj se zahvalim tudi organizacijski ekipi, ki je oblikovala in izvedla program ob 125 letnici športa, vključno z izdajo zbornika, katerega lahko občani prevzamejo na občini ali v knjižnici dr. Marje Borštnik.

Smo pred najlepšimi dnevi v letu. Kako vi osebno praznujete, kaj vam pomeni ta čas? Se je pogled na njih kaj spremenil odkar vaš čas zaposluje tudi vnučka? 

Praznujem v družinskem krogu in res je, da sem pred dobrima dvema letoma postal dedek, kar temu času daje še posebno toplino. Čas preživet z vnukinjo je poseben, sicer pa veste, da so dedki in babice »zadolženi« za razvajanje vnukov in tega se s soprogo kar dosledno drživa. 

Zame so prazniki čas, ko se umirimo, smo skupaj z najdražjimi in z novo energijo ter mirnejšim srcem stopimo v prihajajoče leto.

Ob koncu leta je čas tudi za najrazličnejše inventure. Če sva lahko bolj osebna, kakšna so vaša spoznanja odhajajočega leta 2025? 

Če strnem misli v nekaj kratkih stavkih, bi za spoznanje preteklih let povzel verz Toneta Pavčka: "Sreča ni v glavi in ne v veljavi in ne če imaš pod palcem goro zlata. Sreča je, če se delo dobro opravi in če imaš koga rad."

Pogovarjal sem se Rok Mihevc