V slavnostnem nagovoru je v imenu zveze in Evropske čebelarske zveze čestital  borovniškim čebelarjem. Spomnil je, da so se čebelarji pred leti začeli združevati zaradi izmenjave znanja in izkušenj, danes pa zaradi “strica Googla” marsikdo misli, da vse zna. “Res je, da se marsikaj najde, a marsikaj je daleč od tega in kakšne informacije so lahko celo škodljive.” Izpostavil je tudi slovenske posebnosti v čebelarstvu, med drugim čebelnjake, praproščake, pevske zbore, čebelarske obleke in celo čebelarske kozarce. “Ob takih okroglih obletnicah je čas, da javnost spozna naše delo, da je biti čebelar nekaj posebnega. Če ne bo podpore čebelarstvu, na koncu tudi hrane ne bo.” Izrazil je še skrb, da je skoraj polovica medu na trgovinskih policah ponarejenega, ga pa veseli, da slovenski kupci skoraj 80 odstotkov medu kupijo direktno od čebelarjev.” 
Tudi predsednik domačega društva Janez Mevec, ki je tudi verjetno eden najmlajših predsednikov čebelarskih društev v Sloveniji, je naglasil, da je združevanje čebelarjev, čeprav so časi čudni in je danes moderno biti samouk, v čebelarski ceh gotovo prednost. Da dobro delajo, po njegovih besedah kaže tudi letošnje priznanje občine. “Številne dosedanje nagrade in plakete naših čebelarjev pridobljene na različnih tekmovanjih so za naše praznovanje lepo darilo in še en dokaz, da se nam ne le za obstoj, ampak tudi za strokovnost naših čebelarjev ni treba bati.”  
Zahvalil se je tudi vsem občanom, ki z lokalnim nakupom medu podpirajo njihovo delo in seveda vsem članom, ki vztrajajo tudi v času “let suhih krav”. “Naj bodo člani našega društva še naprej tihi skrbnimi narave in glasniki znanja, ki se zvesto prenaša iz roda v rod že 120 let. Želim si, da ne bi zaspali na lovoriki tega slavja. Zato bodimo tudi v prihodnje zgled vztrajnosti, znanja in srčnosti.” 
Župan Peter Črnilogar je čestital društvu in članom in se zahvalil za doprinos k skupnosti. “Vaše delo ni le med panji in cvetovi, temveč tudi v srcih ljudi. Vsak kozarec medu, vsak pogovor o čebelah krepi zavedanje, da brez njih ni življenja. In brez vas ne bi bilo čebelarstva, kot ga poznamo danes. Vse se začne v lokalnih društvih, kjer se tradicija prepleta z ljubeznijo do narave. Naj bo obletnica navdih za nove korake, za ohranjanje znanja, sodelovanja in še več povezovanja med ljudmi in naravo.”  
V spremnem besedilu praznovanja, ki ga je povezovala Ana Bokalič, smo lahko slišali nekaj zgodovinskih podatkov in predstavitev aktualnih aktivnosti. Za trud in delo so se zahvalili nekdanjemu predsedniku Bogdanu Jerebu, s posebnim priznanjem pa še Antonu Lenarčiču in Francu Kavčniku, ki čebelarita že 40 in 55 let. Kulturni program sta obogatila sopranistka Marta Močnik Pirc, ki je za večer izbrala besedila slovenskih in tujih pesnikov, ki so v svoje verze ujeli drobne rastline in živali. Na klavirju jo je spremljal Primož Bratina, vse bolj aktiven čebelar, ki se je nad to dejavnostjo po prihodu v Borovnico navdušil prav zaradi čebelarskih sosedov na Dražici. Na koncu slavnostnega večera pa so za 120-letnega jubilanta in vse čebelarje zapeli že ponarodelo čebelarsko himno s pomočjo čebelarja Andreja Jereba na harmoniki. Razstavo s čebelarskimi pripomočki in izdelki so pripravili s pomočjo Slavice Marte Ošaben, ob 120-letnici obstoja pa so ustvarili tudi jubilejno panjsko končico.
Naj medi!