Zborno mesto je bilo, tako kot že nekajkrat zapored, pred knjižnico dr. Marje Boršnik, pred katero so člani Moškega pevskega zbora Štinglc začeli s slovensko himno in postregli še z nekaj pesmimi. Nato je knjižničarka Simona Stražišar spregovorila o dr. Franu Ramovšu in med drugim spomnila, da sta si z Danilom Majaronom prizadevala za ustanovitev ljubljanske univerze. Udeleženci pohoda so takoj na začetku prejeli tudi praktično darilo, ki ga ob 80. obletnici ljudske knjižnice podarja borovniška knjižnica.
Pot je pohodnike vodila na Staro postajo, do razgleda na borovniško kotlino, kjer je v imenu sekcije za ohranjanje dediščine Sabina Leben predstavila Tematski park in nekaj zanimivih informacij iz časov pred prihodom železnice v kraj. Najbolj zanimivi za vse so bili podatki o rojstvih otrok, prvi zapis v krstnih knjigah v župniji Borovnica segajo v leto 1785 in takrat je bilo krščenih in rojenih 48 otrok, ob začetku gradnje viadukta leta 1850 je bilo 66 rojstev, ob koncu gradnje 76, največ pa leta 1905, ko se je rodilo 92 otrok. Pa borovniški naraščaj danes? Pred tremi leti se je rodilo 47 novorojenčkov. Svojo slikovito predstavitev je Sabina tradicionalno zaključila z recitacijo in sicer si je tokrat zaradi Kosovelovega leta izbrala pesem Srečka Kosovela “Deček in sonce”. In kot je šaljivo povedala, bi lahko bila prva kitica pesmi tudi himna Borovnice. Glasi pa se takole: “Dobro jutro, sonček, kje si se mudil, da tako si pozno čez gore privil?”.
Na poti nazaj v dolino se je pohodniška druščina ustavila še pri nekdanji železniški postaji na Stari postaji, ki je bila, kot je povedal Matjaž Ocepek, tudi rojstna hiša slovenskega pesnika Bogdana Osolnika, nasproti pa je delovala kolodvorska restavracija pri Drašlerju. V Mavčevi dolini bi morala svoje plesne korake prikazati Folklorna skupina Šumnik, a je bolezen člane prisilila, da so nastop odpovedali. Je pa ob tej priložnosti Ocepek vse, ki se ukvarjajo z družbenim življenjem v Borovnici spodbudil, da razmislijo o idejah za ponovno uporabo tega prostora, saj je znova v občinski lasti.
Ob čudovitem pogledu na Jelenov most je kulturnike pot vodila do začetka Laz, do mesta, kjer je nekoč stala hiša, v kateri je skupaj z mamo Berto Zalar stanovala znana pisateljica in pesnica Berta Bojetu. O njej bi moral nekaj besed povedati sin Klemen Bojetu Jelinčič, a je zaradi bolezni nekaj informacij o njej prebral Jože Zorman. “Velja za eno najpomembnejših slovenskih avtorjev druge polovice 20. stoletja, je tudi na seznamu 25 najpomembnejših žensk v slovenski zgodovini. V Borovnico se je vračala vse življenje in ohranjala stik z materjo, sestro in marsikaterimi Borovničani.”
Na polovici pohoda je prav prišlo okrepčilo, slastne dobrote, kuhano vino in čaj so pripravile pridne članice Društva podeželskih žena Ajda in vse skupaj postregle pod zavetjem prostorov na nogometnem igrišču na Dolu, kjer deluje Društvo dolanskih fantov in deklet. Predsednik Boštjan Zakrajšek je izrekel dobrodošlico in predstavil kratko zgodovino in delovanje društva, katerega namen je druženje in organiziranje različnih aktivnosti. Kot zanimivost je povedal, da imajo tudi sekcijo sprehajalcev psov.
Med vsemi postajami letošnjega Kulturahoda pa je gotovo najbolj navdušila tista pri novih blokih. Tam so “otroci iz blokov” pokazali svoje glasbene talente. Mladi upi, kot jih je poimenovala ena od mamic, Oton, Dora, Maša in Rok, so zaigrali na flavto, saksofon in harmoniko ter tako narisali najširše nasmehe tokratnega borovniškega kulturnega dogodka. Ja, res je bilo lepo videti, da so se v tokratno dogajanje vključili tudi sveže borovniške moči, ki bodo nekoč, tako upamo, krojili kulturno dogajanje našega kraja.
Eden takšnih je tudi glasbenik Primož Križaj, ki je tri svoje avtorske pesmi predstavil pri predzadnji točki pohoda, pred prostori HUD Karla Barjanskega. Tam smo nekaj več slišali o dr. Marji Boršnik, o kateri je ob pogledu na rojstno hišo pripovedovala njena hčerka ddr. Francka Premk, Gorazd Prah je nekaj povedal o Francu Paplerju, Matjaž Ocepek pa o Jožetu Kranjcu.
Sledilo je le še prijetno druženje v gostilni Godec, kjer so za glasbeno spremljavo poskrbeli glasbeniki Matija Krivic, Aleksander Kuzmič in Jože Cesar, ki bivajo v Košutovi hiši in jo sami imenujejo Vila Čara.
Rok Mihevc



