Brezovica
Cerknica
Vrhnika
Knjižnica v Borovnici ima več kot 36.000 knjig
Zbrane je uvodoma nagovorila direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika Sonja Žakelj, ki je predstavila zgodovino in sedanjost knjižnice, ki so jo odprli 27. januarja 1946. Ob otvoritvi je imela 1.141 knjig oziroma 845 naslovov, danes jih ima 36.461 oziroma 32.890 naslovov. Takrat je knjižnica delovala v prostorih TVD Partizana, nato se je preselila v prostore nekdanjega župnišča, kjer je delovala vse do konca leta 2023, ko je dobila prostore na Zalarjevi cesti. “Novi prostori so izjemno lepi in prijetni, zato upam, da bo občini čimprej uspelo obnoviti tudi prvo nadstropje stavbe, saj bi v skladu s Standardi za splošne knjižnice borovniška knjižnica potrebovala dobrih 500 kvadratnih metrov prostora. Kot občutimo tudi danes, predvsem manjka dvorana za prireditve, za predavanja, izobraževalne tečaje in pravljice, ki jih otroci tako radi obiskujejo.”
Pomembno je poznati zgodovino svojega naroda
Izrazila je veselje, da se dolgoletna tradicija branja in knjižnice v Borovnici potrjuje tudi z izjemnim porastom izposoje po odprtju knjižnice na novi lokaciji. Izposojenih je bilo namreč kar 6000 knjig več, povečal se je tudi vpis novih članov. Zahvalila se je vsem, ki so sodelovali pri pripravi razstave. “Pomembno je, da ohranjamo spomin na tako pomembne osebnosti. Saj kot pravi znani slovenski pregovor: »Kdor ne ve od kje je prišel, tudi ne ve kam gre.« Pomembno je poznati zgodovino svojega naroda.”
Ohranitev kulture za naslednje rodove
Tudi župan Peter Črnilogar se je zahvalil vse zaslužnim za organizacijo, prispevek obeh osrednjih osebnosti pa je označil za izjemnega. Predstavil je še, kaj mu je na vprašanje, kaj kultura je, odgovorila umetna inteligenca, sam pa je dodal: “Naša odgovornost je, da se kultura razvija na način, kot jo živimo, podpiramo in delimo, zato so takšni dogodki nujni, da bomo našo kulturo ohranili tudi za naslednje rodove.”
Ddr. Francka Premk, dr. Vera Smole in dr. Milena Mileva Blažić
Razstavo o dr. Marji Boršnik je pripravila njena družina, oblikovala jo je Anja Premk, avtorici pa sta vnukinja dr. Eva Premk Bogataj in hčerka ddr. Francka Premk, ki je razstavo navzočim tudi obsežneje predstavila. Spomnila je, da je bila zanjo Borovnica raj in je bila na ta kraj zelo navezana. Borovničani pa smo se ji poklonili z dvema zbornikoma Zaupala je v mladega človeka in Kje so tiste stezice. Avtorici razstave o dr. Franu Ramovšu, ki jo je oblikoval Žiga Valetič, pa sta ta dr. Carmen Kenda-Jež in dr. Vera Smole, slednja jo je tudi predstavila. Dr. Milena Mileva Blažić pa je predstavila dve pravljici dr. Ramovša, ki je bil sicer akademik, humanist, soustanovitelj slovenske univerze, slovenist, primerjalni jezikoslovec, jezikovni zgodovinar, narečjeslovec, imenoslovec, urednik, rektor ljubljanske univerze ter univerzitetni profesor. Nanj smo lahko ponosni tudi Borovničani, saj je otroštvo preživljal v Borovnici in kadar je le lahko, je v svojih razsikavah kot primer navajal naš govor – zahodno dolenjsko narečje.
Glasbeni predah Matije Krivca
Tudi glasbeni predah je bil malce v znamenju dr. Marje Boršnik, saj ga je izvedel Matija Krivec, ki je pred štirimi leti postal Borovničan in je sedaj stanovalec v rojstni hiši Boršnikove. V tej hiši je že večkrat zaživelo kulturno glasbeno dogajanje in druženje, lani so npr. s pomočjo novih sostanovalcev umetnikov izvedli osem koncertov, v hiši, na vrtu in v šoli. Za tokratno priložnost je Matija Krivec pripravil nekaj iz svojega solo repertoarja.
Rok Mihevc
