V
Plečnikovem letu bo v Tehniškem muzeju Slovenije na ogled gostujoča razstava Muzeja za arhitekturo
in oblikovanje »Arhitekt Ivan (John) Jager in Ljubljanska šola za arhitekturo« o
arhitektu, urbanistu, graditelju, oblikovalcu notranje opreme,
grafičnemu oblikovalcu, ilustratorju, krajinskemu arhitektu, inovatorju,
organizatorju, povezovalcu, arhitekturnemu teoretiku, filozofu, piscu,
uredniku, jezikoslovcu, antropologuter preučevalcu ljudske umetnosti Ivanu (Johnu) Jagru. Rodil se je 16. maja
1871 v čuvajnici 365 A v bližini muzeja v Bistri.
Razstava,
ki so jo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje “pripravili ob
150-letnici rojstva slovensko-ameriškega arhitekta Ivana (Johna) Jagra
(1871–1959), poudarja pomen arhitekta za slovensko-ameriško arhitekturno
zgodovino in se navezuje na praznovanje 100. obletnice Fakultete za
arhitekturo v Ljubljani. Arhitektu Jagru so študij arhitekture na Visoki
tehnični šoli na Dunaju omogočili slovenski meceni, kot sta bila
Vrhničan Kotnik in Trnovčan Valenčič, česar ni nikoli pozabil. Ker se je
Jager zavedal pomena slovenske tehnične inteligence za narodov razvoj,
je prejeto dobronamernost vračal ter po svojih močeh in možnostih
pomagal slovenskim študentom arhitekture in njihovim profesorjem v
Ljubljani. Iz Minneapolisa v ZDA, kjer se je ustalil, je že pred 2. sv.
vojno strokovno literaturo pošiljal v Plečnikov seminar, po njej pa v
Ravnikarjev.
Razstava z reprodukcijami in deloma z originali prikazuje bogato in
razpršeno, Jagrovo zapuščino v Ljubljani, tako iz knjižnice SAZU, arhiva
Fakultete za arhitekturo, Plečnikove hiše in Muzeja za arhitekturo in
oblikovanje.
Na razstavi so predstavljeni rokopisi in besedila, povezana s
korespondenco z Jožetom Plečnikom, Edvardom Ravnikarjem, mecenom
Valenčičem in drugimi. Predstavljena je strokovna literatura z Jagrovimi
opombami, ki jo je Jager pošiljal študentom in profesorjem na Oddelek
za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Razstavo bogati
tudi digitalna predstavitev Jagrovega opusa, ki je povezana z obiskom
kustosa dr. Boga Zupančiča in dr. Nadje Zgonik septembra 2018 v
Minnesoti, kjer sta si in situ ogledala Jagrova ameriška dela in
pregledala arhivsko gradivo v Northwest Architectural Archives (NAA)
Univerze v Minnesoti.
Slovenski
študenti arhitekture in profesorji so bili prav zaradi Jagrovih pošiljk
ameriških arhitekturnih knjig in revij dobro informirani o arhitekturnem
dogajanju v ZDA in tudi drugod po svetu. Jager je vseskozi v ameriških
strokovnih krogih širil vedenje in pomen o slovenskem arhitektu Jožetu
Plečniku, ki ga je imenoval slovenski Michelangello. Slovenska
arhitektura v začetku 20. stoletja zato ni bila zamejena zgolj v
srednjeevropski in/ali mediteranski okvir. Prav zaradi velikega vpliva
Jagra je v Plečnikovem opusu zaslediti sledi kitajske, japonske,
etruščanske arhitekture in morda kakšne ameriške vzore, kar daje
Plečniku univerzalni okvir in svetovni domet, ki je potreben pri
kurantni nominaciji na listo svetovne kulturne dediščine Unesco.
Podobno, vendar drugače, se Jagrov vpliv ponovi pri Ravnikarju.
Pomemben mejnik glede poznavanja del arhitekta Ivana (Johna) in njegovega
brata Francisa Jagra je bila razstava, ki jo je leta 2010 pripravila
arhitektka Nataša Oblak Japelj z Muzejskim društvom Vrhnika v galeriji
Cankarjevega doma na Vrhniki."
Natalija Lapajne, Bogo Zupančič
Slikovni material:
Karikatura, Ivan (John) Jager v pismu Valenčiču ob slavnostni otvoritvi
stavbe Narodnega doma češkega arh. Františka E. Škabrouta, 1896, hrani
MAO.
Karta Jožetu Plečniku, z Jagrovim klicem “Malo nas je, ne dajmo se!
Bodimo edini, spoštujmo se in spoznavajmo se pa bodemo napravili še kaj
izvenrednega z združenimi močmi” 1898, hrani MGML.