Na sestanku v Celju, na katerem je bilo prisotnih več kot sto slovenskih županov, smo razpravljali o trenutni problematiki občin znotraj slovenskega prostora. Že samo to, da s strani državnih organov ni bilo prisotnih kompetentnih sogovornikov, kaže na odnos države do lokalnih skupnosti.

Zanimivo je dejstvo, da na sestanku z več kot sto župani ni prisotnega nobenega ministra ali sekretarja, na drugi strani pa ljubljanskega župana samega sprejme predsednica Vlade RS z ministri, kaže na čisti centralizem. V to me prepričujejo tudi dejstva, da se pritisk na občine iz dneva v dan stopnjuje, po zadnjih ukrepih finančno.

Že sam predlog Zakona o nepremičninah je za občine nesprejemljiv v taki obliki, kot je predlagan. Povsod v Evropi je takšen davek izvirni prihodek občin, razen v Sloveniji, kjer bo obdavčitev dvojna. Najprej bo država pobrala polovico, drugo polovico naj bi v prvih dveh letih nakazala občinam, kasneje pa se občina temu davku lahko odpove, kar je zavajajoče.

Za našo občino je pomembno dejstvo, da smo parkovna občina, ki ima 67 omejitev pri razvoju, ocenjena vrednost nepremičnini pa je ista kot v Ljubljani, ki je bistveno bogatejša in nima nobenih razvojnih omejitev.

Ustava RS v 71. členu določa, da mora država skrbeti za hribovita in gorska območja, zato bi morale biti parkovne občine oproščene davka, če nam že država ne izpolnjuje določb Zakona o TNP, po katerem bi morala financirati vse infrastrukturne investicije v občini v višini 80 odstotkov vrednosti.

Iz tega sledi, da se krepi centralizem in da bo obrobje Slovenije zgubljalo na račun Ljubljane. Definicija, da bo brez tega davka prišla v Slovenijo trojka je zavajanje. Če pade Vlada, je namreč po zakonu potrebno razpisati predčasne volitve, saj bo trojka prišla tako ali tak,o če bo finančno stanje države ogroženo. Zanimivo je tudi to, da se na odhodkovni strani proračuna ne zmanjšujejo sredstva za 140.000 zaposlenih v državni upravi in je to še en podatek centralizacije, saj 60 odstotkov zaposlenih v Ljubljani prejema javne plače.

Povzetek tega je, da se v krizi rešuje Ljubljano in zaposlene v državni upravi, ki imajo podporo tudi v sindikatih (ko se je odpuščalo delavce v tovarnah na periferiji sindikatov ni bilo). Poudarjanje, da bodo prikrajšani upokojenci, je sicer legitimno, je pa potrebno poudariti, da so upokojenske pravice določene z zakonodajo in da kratenje teh pravic ni tako preprosto oz. je celo nedopustno.

Rešitev, ki jo vidimo župani, je v dogovoru, da se občinam omogoča razvoj tudi z dodanimi pristojnostmi na področju prostora, da se ne odvzema možnosti financiranja (70 odstotkov vseh investicij v državi vodijo občine in s tem skrbijo za skladen regionalni razvoj), da se na državi poenostavijo zapleteni birokratski postopki in da se ne posega v že pridobljene pravice občin.

V nasprotnem primeru bodo občine sprožile ustavno presojo Zakona o davku od premoženja.

S spoštovanjem!

ŽUPAN

Franc Kramar, univ. dipl. ing. les.