Edward v Združenih državah velja za pravega guruja vezanja muh ‒ s tem se namreč ukvarja že dobrih 40 let. Ima tudi certifikat za inštruktorja muharjenja pri ameriškem Združenju ribičev muharjev (Federation of Fly Fishers ali FFF). Kot demonstrator in inštruktor vezanja muh je v zadnjih 25 letih nastopal na mnogih srečanjih FFF ter sejmih in festivalih muharjenja in vezanja muh v ZDA, na Nizozemskem, Danskem, Norveškem in v Veliki Britaniji. Deset let je bil edini Američan na svetovnem prvenstvu v muharjenju (Le Monde de la Peche a la Mouche), ki poteka v Parizu v Franciji.
Udeležba na bohinjskem Festivalu muharjenja je bila za Bergova prvi obisk v Sloveniji. K nam sta prišla na povabilo Ribiške družine Bohinj in priporočilo dobrega prijatelja in navdušenega muharja Hartmuta Glowe iz Nemčije.
Nad formatom bohinjskega festivala sta absolutno navdušena, saj nudi udeležencem tako muharjenje kot druženje in spoznavanje novih muharjev, s katerimi si lahko ob večerih izmenjuješ izkušnje in različna znanja vezanja muh. »Format festivala je unikaten. Ostali festivali so zastavljeni tako, da me običajno čaka samo celodnevno poučevanje vezanja muh v zaprtih prostorih,« je bil nad našim festivalom muharjenja navdušen Berg, ki zelo rad obiskuje različne festivale muharjenja v Evropi, saj na stari celini ribiči svoje muhe vežejo z drugačnimi tehnikami in materiali. »Vedno se kaj novega naučim,« pravi Edward, »ravno včeraj zvečer mi je Marko Gradnik pokazal popolnoma nov, lokalen način vezanja muh. In to kljub temu, da se z vezanjem muh ukvarjam že 40 let.«
Z vezanjem muh je začel, ker uživa v muharjenju in ker zelo rad izdeluje stvari sam. »Največji užitek zame je, da z vabo, ki sem jo naredil sam, ujamem lepo, veliko ribo,« je povedal Ed. Izdelovanja muh se je večinoma naučil sam, veliko pa je o izdelavi izvedel tudi od Richarda S. Nelsona, ki je bil zanj neke vrste mentor. »Dick Nelson je imel zelo podoben način vezanja muh in od njega sem se veliko naučil,« pove Edward.
Tudi Edwardova žena Cliffie je navdušena muharka, vendar zase pravi, da je »dolgoletna začetnica« v muharjenju.« Skupaj sta tudi na bohinjskem festivalu muharila na več rekah. Bila sta navdušena, da so se gostitelji, Ribiška družina Bohinj in njen Marko Gradnik, zanju še posebej potrudili najti najlepše kraje na Savi Bohinjki, Idrijci, Soči in Savinji, kjer sta lahko v miru uživala v muharjenju. Povsem ju je prevzela barva naših voda, kar nista mogla verjeti svojim očem in se nagledati teh zelenih in turkiznih tonov ter kristalno čiste vode. Povedala sta, da se bosta prihodnje leto zagotovo vrnila, saj »ne samo, da vaša narava tako lepa, da preprosto jemlje dih, tudi cenovno je obisk v Sloveniji in Bohinju zelo ugoden. Udeležba podobnega festivala na Novi Zelandiji bi naju namreč stala kar 5.000 dolarjev.«
