V družini je bilo pet otrok. Ker je bila mama Uršula preužitkarica in je cela družina živela v eni sobi, so jim sovaščani zgradili skromno hiško v Bohinjski Bistrici, kamor so se preselili na božični večer leta 1929.

Živeli so skromno do druge svetovne vojne, ko je bila družina zaradi odhoda brata Lovra v partizane 16. junija 1943 izseljena v taborišče v Nemčiji. Ker je bila mama Milka dovolj stara, je morala iti na delo k zdravniku v Neustadt an der Aisch, kjer je ostala do konca druge svetovne vojne. Po vrnitvi domov je bila zaposlena na carini v Bohinjski Bistrici, kjer je spoznala bodočega moža Franca. Leta 1947 sta se poročila in si pričela graditi lasten dom. Imela sta tri otroke, hčerki Milico in Francko ter sina Francija. Zaposlen je bil samo mož Franc, ki je opravljal delo direktorja v Kovinoobrtu (sedanjem Filbu) v Bohinjski Bistrici. Mama Milka je ostala doma kot gospodinja, skrbeti je morala za otroke, očeta in mamo, ki je bila na vozičku. Ob vodenju gospodinjstva je 40 let delala v Kinu Bohinj, pazila otroke in se ukvarjala s turizmom. Še danes so ji v veliko veselje rože in delo na vrtu.

Žal ji usoda ni prizanašala in ji je najprej umrla mama, v jeseni leta 1973, tik pred njenim 50. rojstnim dnem, ji je umrl mož, spomladi pa še oče. Skozi bolečine po smrti svojih najbližjih, so ji poleg otrok pomagali premagovati žalost in samoto tudi trije vnuki. Žal je usoda še enkrat posegla v njeno življenje, ko je izgubila prvorojeno hčer Milico.

Mama Milka sedaj živi v hiši svojega sina in snahe ter njunih treh otrok.  Ponosna je na svoja otroka, v veselje pa ji je še šest vnukov in pet pravnukov.

Ob njenem jubileju ji želimo, da bi bila še naprej tako zdrava ter skromna, kot je bila vse življenje.

Pravnukinja Martina Jensterle