V filmu se igralec Jeremy Irons nameni raziskati razsežnosti in vplive globalne problematike odpadkov, ko na svojem potovanju okoli sveta obiskuje čudovite kraje, okrnjene zaradi onesnaževanja. To je podrobno in drzno preiskovalno popotovanje, ki Ironsa in nas popelje od skepticizma k žalosti in od groze k upanju. Bradyjin pripovedni glas v filmu je živo podkrepljen z glasbeno podlago, ki jo je posebej za film Smeti zložil z oskarjem nagrajeni skladatelj Vangelis. Film je prejel množico nagrad na različnih festivalih, letos spomladi je bil predvajan tudi v Evropskem parlamentu, sedaj smo ga imeli končno priložnost videti tudi v Sloveniji.

Poleg dvakratne projekcije filma zaradi velikega zanimanja so Ekologi brez meja v sodelovanju s Kemijskim inštitutom in Kinom Šiška organizirali po drugi projekciji še poseben dogodek posvečen odpadkom. Ob 20. uri se je z uvodnim video nagovorom dr. Janeza Potočnika, Evropskega komisarja za okolje, pričela okrogla miza z naslovom Slovenija na poti do Zero Waste. Potočnik je izpostavil pomen prehoda Evrope iz linearnega modela gospodarstva, potratnega z naravnimi viri, v krožno gospodarstvo, pri čemer se bo ohranilo močno industrijsko jedro, ob enem pa znižala poraba surovin in energije. Evropa je na poti zviševanja deleža ponovne uporabe, recikliranja, omejevanja sežiganja odpadkov in odpravljanja odlagališč. Slovenija je na področju ravnanja z odpadki razmeroma uspešna, a komisar ocenjuje, da je prostora za izboljšave še veliko. Če bi v Sloveniji reciklirali vse odpadke, ki jih je možno reciklirati, bi dobili 2.000 novih delovnih mest in dodatnih 200 milijonov prihodkov. Pozdravil je pobude vodilnih organov na vseh nivojih, državljanov in civilnih iniciativ, za premik od odlaganja k recikliranju odpadkov. Veselilo ga je, da se gibanju za prehod v družbo brez odpadkov, ki ima v Evropi vedno več podpore, pridružuje tudi Slovenija.

Glavna tema na okrogli mizi so bili odpadki in kaj moramo v Sloveniji storiti, da bi dosegli cilj – družbo brez odpadkov. Sogovorniki so poudarili, da je pri Zero Waste bolj kot cilj pomembna pot, kajti magične rešitve ne obstajajo. Bistveno vlogo pri tem predstavlja naš odnos do okolja in pripravljenost spremeniti naše navade. Najprej moramo namreč spremeniti način razmišljanja, nato pa sprejeti ustrezne odločitve in spremeniti naše ravnanje. Strokovnjaki nam lahko z naprednimi tehnologijami pri tem pomagajo, politični odločevalci nas morajo z zakonodajno podlago pri tem podpreti, a na nas samih je, da nekaj naredimo in spremenimo.

Na okrogli mizi z moderatorko Evo Kobe, je Janko Kramžar, direktor Javnega podjetja Snaga, pohvalil Slovenijo, da je po uspešnosti recikliranja odpadkov v samem vrhu Evrope in povedal, da pri Snagi načrtujejo in izvajajo korake, s katerimi sledijo najboljšim. Slednje je tudi cilj javnega podjetja Snaga: postati najboljši v Evropi. Tudi Joan Marc Simon, direktor Zero Waste Europe, opaža spremembe na bolje v primerjavi z njegovim obiskom Slovenije pred desetimi leti. Poudaril je, da je Slovenija trenutno na pomembnem razpotju. Usmerimo se lahko proti družbi brez odpadkov, tako da delamo na preoblikovanju produktov, manjši porabi surovin in povečamo delež recikliranja. Po drugi strani pa bi nas odločitev za gradnjo sežigalnice popeljala korak nazaj, saj je takšna politika ravnanja z odpadki zastarela in netrajnostna. Poleg tega pa sežiganje odpadkov onesnažuje trikrat bolj kot kurjenje premoga, pred katerim vsi svarijo.

Močno nestrinjanje z gradnjo kakršnihkoli novih sežigalnic zaradi škode, ki jo lahko povzročijo okolju in ljudem, je izrazil tudi Uroš Macerl, predsednik nevladne organizacije Eko krog. Opozoril je, kako nepomembna lahko postane dobrobit navadnih ljudi in kako težak njihov boj proti slabo reguliranim onesnaževalcem, ko so v igri veliki dobički. Izpostavil je tudi dejstvo, da v Sloveniji kljub relativno visoki stopnji recikliranja velika količina odpadkov še vedno konča na odlagališčih in da moramo odločno kreniti v drugo smer.

Po mnenju dr. Andreja Kržana, višjega znanstvenega sodelavca Kemijskega inštituta, pa je za ravnanje z odpadki pomembno izkoristiti napredne pristope in tehnologije, ki jih imamo na voljo. Hkrati je dr. Kržan poudaril, da je bistvenega pomena naš odnos – pripravljenost spremeniti naše navade in način, kako bomo dosegljive tehnologije uporabili. Okroglo mizo je z zaključno mislijo sklenil Joan Marc Simon, ki je povzel, da Slovenija lahko postane družba brez odpadkov le, če bodo združili moči politiki, strokovnjaki, industrija in posamezniki.