Župan Franc Kramar je organiziral konferenco, da bi lastniki objektov, ki so označeni za črne gradnje, izvedeli, kaj novega s tega področja se pripravlja na državi. Povabilu so se odzvali mnogi lastniki ter tudi glavna inšpektorica Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor Sandra Petan Mikolavčič, direktorica Direktorata za prostor na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor mag. Tanja Bogataj in v.d. generalnega direktorja Direktorata za okolje na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje Branko Ravnik.

Župan je v kratkem uvodu povedal, da nedovoljene gradnje niso samo problem v TNP ampak po vsej državi, saj jih je okoli 30.000. Zaradi tako velikega števila je nemogoče, da bi se zadeve reševale parcialno, zato so na Vladi RS sklenili pripraviti zakon za rešitvi tega problema. Zbrane je župan seznanil z novico, da je Vlada RS že potrdila teze zakona in ga dala v izdelavo pristojnemu Ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Župan je povedal, da si je teze prebral in da se z njimi strinja. Izpostavil je , da so v tezah zapisani tudi razlogi, zakaj je prišlo do tolikšnega števila nedovoljenih gradenj. »Omogočena bo legalizacija, seveda pod določenimi pogoji in brez plačila kazni ne bo šlo,« je povzel Kramar.

Direktorica Direktorata za prostor mag. Tanja Bogataj je povedala, da je Vlada sprejela ukrepe v zvezi z reševanjem problema črnih gradenj, pri čemer je Zakon o legalizaciji nedovoljenih gradenj le prvi korak. Z večjimi sistemskimi spremembami v zakonodaji o prostoru in gradnji načrtuje Vlada omogočiti hitrejše in lažje pridobivanje gradbenih dovoljenj, hkrati pa bo poenostavljen tudi postopek inšpekcijskega nadzora, tako da bodo lahko sodne inštitucije hitreje odločale. Usmeritev Vlade pri vsem je čim širša legalizacija oziroma sanacija. »Trenutno je besedilo zakona v nastajanju. V novebru bo šel osnutek zakona v medresorsko usklajevanje, decembra bo zakon predstavljen javnosti. Takrat bo možno na ravni občin k osnutku podati pripombe. Zakon naj bi bil predvidoma sprejet na marčevski seji Državnega zbora in naj bi začel veljati v aprilu 2014,« je Bogatajeva pojasnila predvideni časovni potek do uveljavitve novega zakona.

Glavna inšpektorica Sandra Petan Mikolavčič pa je prisotne opozorila, da morajo inšpektorji do sprejetja omenjenega zakona delati v skladu z zahtevami veljavne zakonodaje. Ta jim žal ne daje podlage za ustavitev izdanih odločb o izvržbi. Povedala je, da so lani na inšpektoratu pregledali kakšne postopke vse imajo odprte. Pregled je pokazal, da je odprtih postopkov 11.000. Na inšpektoratu dela 67 inšpektorjev, postopki pa trajajo dve do tri leta. »Upam, da bo zakon čimprej sprejet,« je na koncu dejala Petan Mikolavčičeva. Župan Kramar je takoj nato povedal, da se bo na predsednico vlade Alenko Bratušek obrnil s prošnjo, da naj do sprejetja zakona o legalizaciji uvede moratorij na izvržbe o rušenju.

Vršilec dolžnosti direktorja Direktorata za okolje Branko Ravnik je zbrane seznanil z dejstvom, da je za večino zemljišč, na katerih so bili zgrajeni nedovoljeni objekti, pristojno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. V pristojnost MKO spadajo: posegi na kmetijska, gozdna in vodna zemljišča, zemljišča zavarovana z vidika narave ter z vplivom na splošno okolje. »Gre za režime, glede na katere se bo lahko nedovoljene objekte reševalo,« je povedal Ravnik. Na primer vodna zemljišča imajo naslednje režime: priobalni, območje kopalnih voda, poplavni, vodovarstveni. Z režimi bo lahko direktorat ponovnopreveril vse nedovoljene gradnje po enakih kriterijih. Preverili bodo, ali glede na današnje gledanje resnično obstaja nevarnost, če nelegalen objekt ostane, kjer je. Preverjali bodo ponovno vsak objekt posebej.