»Podatki za september sicer še niso popolni, ampak kot kaže, bo poletna sezona, ki traja od junija do septembra, za dva do tri odstotke boljša kot lanska,« nam je povedala Vida Kovačič z javnega zavoda za pospeševanje turizma Turizem Bohinj. Zaradi slabšega vremena je bil nekoliko slabše zaseden letošnji junij, zabeležili so 8-odstotni upad nočitev v primerjavi z lanskim junijem, največje povečanje nočitev glede na lani je prinesel julij – kar 14 odstotkov več kot lani. Avgust in september sta na ravni lanskega leta.

»Kar je zanimivo, v poletnih mesecih beležimo večjo rast nočitev tujih gostov, praktično noben mesec ni slabši kot lani, v mesecu juliju beležimo celo 23-odstotno povečanje nočitev tujih turistov. Število nočitev domačih gostov pa je v vseh mesecih nekoliko manjše od lanskega,« je dejal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.  V vseh poletnih mesecih skupaj je bilo za pet do šest odstotkov manj domačih gostov, a kar osem odstotkov več tujih. »Slednje je razveseljiva novica, ker pomeni, da je Bohinj na pomembnih tujih tržiščih zadovoljivo prisoten. In tudi trend, da zmanjšujemo odvisnost našega turizma od domačih gostov, je zelo pomemben,« je pojasnil Langus.

Langusa najbolj veseli dejstvo, da se je v poletni sezoni nekoliko podaljšala dolžina bivanja, in sicer v času od junija do septembra s 3,15 na 3,22 dni. »To sicer ni veliko, ampak bistven je trend. Dolžina bivanja je v Bohinju ena daljših v slovenskem prostoru. In gre za pomemben pokazatelj, da smo na pravi poti kljub turističnim problemom, ki jih imamo,« je povedal Langus.

Največje povečanje števila nočitev beležijo pri Belgijcih, kar tretjino več, pri Francozih, Izraelcih, Rusih in Srbih, medtem ko beležijo upad števila nemških in italijanskih gostov. »Nekoliko zaskrbljujoč je zabeležen 13-odstotni upad nemških gostov, ki so po številu med tujimi gosti na prvem mestu. Kar pa je hkrati argument, zakaj bomo morali v prihodnjem letu narediti več aktivnosti na nemškem tržišču. Iz upada števila nemških turistov se vidi tudi, da se takoj pozna, če samo v enem letu zmanjšaš število promocijskih aktivnosti v eni državi,« je pojasnil Langus. Na tretjem mestu po številu nočitev so nizozemski gostje, katerih je Bohinj letos obiskalo za 13-odstotkov več kot lani, sledijo jim Britanci in Čehi.

V hotelih so na Turizmu Bohinj zabeležili približno dva odstotka manj nočitev kot lani, največji vzrok temu je zaprt hotel Zlatorog, del poletja tudi Bellevue, medtem ko je število nočitev v zasebnih sobah in apartmajih narastlo. V zasebnih sobah in apartmajih je približno 2.300 ležišč, 1.389 postelj je bilo na voljo v letošnji poletni sezoni v hotelih.

Vseh ležišč v turističnih nastanitvah v Bohinju je 7.200. Vendar je njihova zasedenost zaradi sezonskosti ponudbe le 19-odstotna. V celem letu se zgodi 390.000 nočitev, od tega v štirih mesecih in pol kar 230.000. »Za Bohinj je ključna desezonalizacija,« pravi Langus, »aprila, maja, septembra in oktobra so naše kapacitete večinoma prazne. Te mesece moramo zapolniti in prav zato vztrajamo pri organiziranju festivalov alpskega cvetja, pohodništva in ribištva. Ne bom rekel, da je to najboljša rešitev, ampak o tem se moramo pogovarjati.«

Letos se je ponovno pokazalo, da so bohinjske nastanitve že v juliju skoraj za tretjino slabše zasedene kot v avgustu. V juliju je bilo 85.000 nočitev, v avgustu kar 115.000 nočitev. Turistične kapacitete takrat skoraj pokajo po šivih. Langus vidi rešitev tudi v posodobitvi kapacitet in višji cenovni politiki. Predvsem pa, kot smo že zapisali, v raztegnitvi turistične sezone na sedaj »mrtve« mesece: april, maj, september, oktober. Kako? Z novimi, privlačnimi turističnimi produkti. »Vsi v končni fazi stremimo k istemu cilju, zato je nujno medsebojno povezovanje turističnih ponudnikov,« je prepričan Langus.