Osnovni namen je bil ozaveščati obiskovalce o pomenu materialne in nematerialne dediščine tega največjega glasbila. Orgle v srenjski cerkvi so letos praznovale 173 let, odkar jih je ljubljanski orglar saškega rodu Johann Gottfried Kunath postavil in predal v uporabo 6. januarja 1830. V Bohinju smo lahko upravičeno ponosni, saj ima Kunath za slovensko orgelsko krajino izjemen pomen. Z rodne Saške je namreč na Kranjsko prinesel umetnost izdelovanja orgel, kakršno so razvili največji in najbolj priznani baročni orgelski izdelovaci, povezani z velikanom orgelske glasbe, Johannom Sebastianom Bahom.

Letos se je od nedelje, 29. septembra, do torka, 1. oktobra, na enajstih enournih predstavitvah zvrstilo skoraj 200 udeležencev. Vsakič so bile ob velikem izobraževalnem panoju na kratko predstavljene splošne značilnosti glasbila, na koru pa so se obiskovalci ob neposrednem stiku z orglami seznanili z njihovo konstrukcijo in zvokom. Večina, posebej mladi, so prvič slišali in videli, da se bistvo orgel skriva v velikih omarah, v katerih stojijo množice piščali in zapleteni mehanizmi.

Zdaj vedo, da največja piščal meri v dolžino kar pet metrov in lahko zatrese tla pod nogami, najmanjša pa le en centimeter in sama na sebi prav ostro reže v ušesa. Kako s prsti in nogami iz 1300 piščali in več kot 3500 različno velikih delov mehanike izvabiti glasbo, nam je nazorno pokazala Kristina Mikelj, za njo pa so se lahko na kratko – in mnogi z velikim veseljem – preizkusili tudi otroci.

Za organiziran ogled orgel v Srednji vasi se lahko obrnete na naslove, ki jih najdete na društveni spletni strani Ars organi Sloveniae www.orgle.si ali neposredno po e-pošti jurij.dobravec@jarina.org.

Jurij Dobravec