V oktobrskih novicah in na spletni strani MojaObčina.si je v celoti objavljen Memorandum – dogovor med Republiko Slovenijo in Občino Bohinj o prihodnosti Triglavskega narodnega parka na območju Občine Bohinj. Memorandum je posledica sklepov zbora občanov, ki je bil izveden v lanskem letu in na katerem so se občanke in občani odločili z veliko večino, da zaradi neživljenjskih določi zakona Občina predlaga spremembo zakona. Prav tako je razlog tudi v stališčih lastnikov, ki imajo nepremičnine v parku, največji so Agrarne skupnosti in so to povedali na sestanku s predsednikom države Borutom Pahorjem, ki je bil konec pomladi v Bohinju.

Na osnovi poziva predsednika države, naj občina pripravi memorandum do 1. septembra, smo to storili, prav tako pa smo le-tega poslali tudi Ministrstvu za okolje in kmetijstvo. Upam, da bo čimprej prišlo do sestankov, na katerih bomo uskladili zahteve Bohinjk in Bohinjcev z državo.

V vsebino akta se ne bom spuščal, bi pa navedel nekaj dejstev. Živimo v času gospodarske in finančne krize in pogoj za razvoj gospodarstva so ugodne zakonske razmere za razvoj. Omejevalni zakoni, ki jih seveda spoštujem, v mnogočem ne upoštevajo realnega stanja na terenu in v življenju. Zelo težko je vedeti v Ljubljani, kakšni problemi so na podeželju in kako se ljudje trudijo, da preživijo. Zato bi se večkrat prav tisti, ki odločajo o naši usodi, morali seznaniti z realnostjo in predvsem bi morali slišati tudi »glas« ljudstva. Želje ljudi na periferiji, ki v velikem delu živijo od dela v gospodarstvu in pri sila majhnih plačah, so različne od želja in pogledov ljudi v Ljubljani, ki imajo v veliki večini državne in javne službe, ki so vezane na izplačila proračuna države, ki ga polnimo vsi Slovenke in Slovenci.

Ob tem je pomembno tudi dejstvo, da je velika večina območja TNP v privatni lasti. Težko si predstavljam odnose med lastniki in državo, če ne bo prišlo do dogovora o upravljanju z imenovano lastnino. Nacionalizacija teh zemljišč s strani države preko Zakona o TNP ni evropska norma in ni uspešna, če niso razmerja dogovorjena. Po moji oceni je to lahko tudi ustavno sporno. Zato si želim, da država prisluhne Bohinjkam in Bohinjcem in upošteva njihovo mnenje pri spreminjanju zakona.

S to željo Vas pozdravljam!

Župan Franc Kramar, univ. dipl. ing. les