Tokrat se je v pismu dotaknil načrtovanih posegov države za krpanje proračunskega primanjkljaja, kot so uvedba novih in dvigovanje obstoječih davkov, zmanjševanje števila občin ipd.

Z večimi predlogi zakonov, ki naj bi stopili v veljavo v letu 2014, bi država, tako je prepričan župan, zelo negativno vplivala na prihodke Občine Bohinj. V kolikor bodo vsi napovedani ukrepi sprejeti, bo prihodnje leto v občinskem proračunu za milijon evrov manj prihodkov. Po drugi strani pa bo Občina še vedno dolžna zagotoviti sredstva za komunalno infrastrukturo, vzgojno-izobraževalni zavod, skrb za socialno politiko itd. Zaradi vsega tega bo v prihodnjem letu v proračunu ostalo zelo malo oziroma skoraj nič denarja za investicije.

Tudi davek na nepremičnine v trenutni obliki Občini nalaga nove odhodke, kajti za objetke šole, vrtca, muzejev itn. bo morala plačevati davek državi. Hkrati pa bo država občinam vzela tudi polovico pobranega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Zaradi višje stopnje obdavčitve nerezidenčnih nepremičnin kto so počitniška stanovanja in hiše se lahko zgodi tudi, da bo Občina izgubila dohodek iz naslova pavšalne turistične takse za te objekte.

S pismom je želel župan Kramar Vlado RS pozvati, naj o predlaganih ukrepih ponovno razmisli. Hkrati je predlagal tud, da se »prebivalce občin v Triglavskem narodnem parku zaradi neživljenjskih omejitev oprosti plačevanja vseh davkov, da se v formuli za izračun deleža sredstev občin za sofinansiranje investicij v Zakonu o finansiranju občin v Triglavskem narodnem parku doda alineja: '80% sofinansiranja (določbe Zakona o Triglavskem narodnem parku v 10.in 11.členu zakona)' in da naj pavšalna turistična taksa ostane kot namenski vir financiranja turistične infrastrukture, prireditev, informacij in urejanja kraja.«

Ob koncu je župan dodal še dva predloga za polnjenje državnega proračuna, in sicer: DZ naj sprejme zakon o poreklu kapitala, v katerem se definira, da je vsak državljan dolžan dokazati poreklo lastnega kapitala. Če za poreklo ni dokazil, se ga odvzame oziroma zarubi. »Prepričan sem ,da bodo novodobni 'bogataši' v težkem položaju, država pa bo dobila znatna sredstva in ne bo uvajala novih davkov,« je zapisal župan Kramar. Drugi njegov predlog je, kako doseči velik prihranek v »javni upravi, ki je locirana predvsem v glavnem mestu. Vsakodnevno se statistično zaposli sedem novih uslužbencev,  predvsem v Ljubljani, na drugi strani pa se odpusti čez 200 delavcev v realnem sektorju. Prepričan sem, da bi se ob 30- do 40-odstotnem zmanjšanju državne uprave zmanjšali stroški, izvajanje dela bi bilo bolj optimalno, posredno pa bi se poenostavili neživljenjski birokratski postopki, ki onemogočajo gospodarsko rast. Ve se, da je vsaka oblast na novo zaposlila 'svoje' vestne člane, starih pa ni odpustila, tako da se je birokracija prekomerno razrasla. Ob izpolnitvi teh navedb sem prepričan, da bo Slovenija hitro izšla iz krize brez dodatnih davkov.«

Pismo KS Stara Fužina-Studor

Tudi predsednik Krajevne skupnosti Stara Fužina-Studor Pavel Zalokar je v začetku oktobra pisal pismo, in sicer ministru za finance Urošu Čuferju. Pisal mu je v zvezi s predlogi sprememb predloga Zakona o davku na nepremičnine, ki mu jih je poslal v drugi polovici junija, a nanje še ni prejel odgovora.

»Ker sem poleg funkcije predsednika krajevne skupnosti Stara Fužina-Studor tudi član sveta Javnega zavoda Triglavskega narodnega parka in svetnik Občine Bohinj, sem vseeno seznanjen z vašim stališčem, ki ste ga kot odgovor (z dne 17. 9. 2013; številka odgovora: 007-395/2013/) poslali na predlog sprememb s strani Javnega zavoda TNP (z dne 27. 6. 2013; številka predloga: 359-7/2013-18),« je zapisal v pismu Zalokar in nadaljeval, »vseeno pa vaša pojasnila še zdaleč niso to, kar s kar 67 omejitvami obremenjeni domačini s premoženjem v Triglavskem narodnem parku pričakujemo od vas. 67 omejitev pomeni, da smo kar  67-krat drugače obravnavani od ostalih državljanov Republike Slovenije in imamo hkrati kar 67 manj pravic pri upravljanju lastnega premoženja v primerjavi z drugimi državljani. Prav zaradi tega pričakujemo, da se tehtnica vsaj nekoliko uravnovesi s predlaganimi spremembami v Predlogu zakona o davku na nepremičnine.«

Ker je minister Čufer v odgovoru na predloge JZ TNP zapisal tudi, da bo ministrstvo skušalo pri nadaljnjem delu priprave predloga zakona smiselne pripombe upoštevati, in je ob tem pojasnil še, »da je osnovno izhodišče sistema obdavčitve nepremičnin širok zajem davčne osnove z redkimi izjemami oziroma oprostitvami, torej čim bolj enakopravna obravnava nepremičnin glede na njihovo vrednost«, je Zalokar v svojem pismu še enkrat poudaril, da bi oprostitev davka na nepremičnine domačinom v Triglavskem narodnem parku dosegla prav to. Namreč, da bomo enakopravno obravnavani v primerjavi z drugimi državljani, ki imajo v primerjavi z nami pri upravljanju svojih nepremičnin kar 67 prednosti. Torej je vrednost nepremičnin, ki jih imajo le-te za lastnike, manjša za domačine v TNP v primerjavi z drugimi državljani Republike Slovenije.«

Na koncu je Zalokar ministra še pozval, naj ponovno preuči njihove predloge in se zgleduje po primerih dobre prakse, ki jih prebivalcem zavarovanih območij zagotavljajo države Švedska, Nizozemska in Latvija.