Država je še vedno v finančni in gospodarski krizi, »v katero so nas po mojem globokem prepričanju pripeljali »požrešni« in nenasitni posamezniki, ki so si v letih od samoosvojitve »prigrabili« milione eurov s spornimi in izkoriščevalskimi dejanji,« je v začetku pisma zapisal Kramar.

Ker krizo rešujemo skupaj, največje breme leži na državljanih, tudi tistih, ki so že tako na socialnem dnu, razmišlja v pismu župan in nadaljuje, »na drugi strani pa »gospoda z velikim kapitalom« to opazuje in ostaja nedotaknjena. Zato se mi zdi pobuda za sprejem Zakona o poreklu kapitala še kako pomembna.«

Znani in manj znani slovenski pravniki sicer trdijo, da zakon ne more urejati razmerja za nazaj. Zato se Kramar v pismu sprašuje, kako je bil potem lahko sprejet Zakon o denacionalizaciji, ki je popravljal 50 let stare krivice in po katerem so morali upravičenci dokazovati, kaj jim je bilo odvzeto. »Zato definicije pravnikov ne držijo, kot tudi ne držijo navedbe, da mora država dokazovati, kako je nekdo prišel do premoženja. Prav nasprotno se pravno lahko postavi dejstvo, da naj »gospodje« dokažejo, od kje izvirajo vsi njihovi milioni in kako so jih zaslužili,« je delovanje Zakona o poreklu kapitala v pismu pojasnjeval župan Kramar in nadaljeval,  »treba je uporabiti civilno pravne postopke, v katerih je dolžnost posameznika, da dokaže pošten izvor svojega premoženja. V kolikor mu to ne uspe, ga pred zasego premoženja ne varuje niti, da mu kaznivo dejanje  sploh ni bilo dokazano. Takšne primere poznamo v pravno urejenih državah.«

Iz že znanih dejstev o vrednosti premoženja, ki ga najvplivnejša politika po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije nista prijavila kot svoje premoženje, in sicer skupaj kar 3,3 milijona evrov, bi lahko sklepali, da je takšnega kapitala mnogo več, kot znaša sedanja finančna luknja in bi lahko država na ta način z Zakonom o poreklu kapitala pridobila znatna sredstva, je prepričan Kramar. »Primer takšnih zaplemb je bil na Hrvaškem in prav bi bilo, da temu sledimo tudi v Sloveniji. S takšnim dejanjem bi Vlada RS pridobila zaupanje Slovencev, saj bi breme krize nosili tisti, ki so jo povzročili. Res je ,da se je v zadnjem obdobju obsodilo nekaj tajkunov, vendar njihovo sporno premoženje ostaja nedotaknjeno. Prav bi bilo, da se jim ga zapleni, saj so ga pridobili na sporen in včasih tudi na nečloveški način z izkoriščanjem delavcev,« poziva Bratuškovo župan.

S pismom župan ni želel provocirati, ampak predstaviti resno pobudo, ki lahko reši Slovenijo. Prepričan je, da bi se s sprejetjem predlaganega zakona vsi ostali ukrepi pri iskanju financ minimizirali, zadoščeno bi bilo pravici in pravni državi, zaupanje ljudi pa bi bilo veliko večje, kot je sedaj. Seveda bi morale temu slediti tudi vse politične stranke in zakon podpreti v Državnem zboru. »Naj od besed poslank in poslancev končno pride do realizacije in ukrepanja in »brez fige v žepu« do podpore predlaganega zakona,« je župan Kramar zaključil svoje odprto pismo predsednici vlade.