Zjutraj se je srečala s podžupanom Jožem Sodjo, direktorjem občinske uprave Mirom Sodjo in višjo svetovalko za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Ivo Lapajne. Zatem se je v občinskih prostorih pogovarjala z vsemi, ki menijo, da so jim kršene pravice in so ocenili, da jim lahko varuhinja pomaga do njihove uveljavitve. Sprejela je sedem pobudnikov, kar je čisto povprečno število. Skupni imenovalec njihovih različnih zgodb sta bila razžalitev in ponižanje. Presenetilo jo je, da ni bilo vprašanj, povezanih z zakonom o Triglavskem narodnem parku, ki naj bi domačinom pogosto predstavljal vir krivic.

Po pogovorih je varuhinja na krajši novinarski konferenci v sejni sobi občine predstavila ugotovitve poslovanja. Ob njej sta bila tudi svetovalka pri varuhinji Nataša Bratož in podžupan občine Jože Sodja. Varuhinja je povedala, da je to že sedmo poslovanje na terenu letos ‒ čeprav opravi vsak mesec eno, so junija opravili že dve. S poslovanjem zunaj sedeža se skuša varuhinja približati ljudem, ki bi potrebovali njeno pomoč ali osebni pogovor, a ne (z)morejo priti v Ljubljano. Zato si vedno izbirajo od glavnega mesta precej oddaljene kraje.

Vedno jo najbolj zanima problematika občinskih socialnih stanovanj. V Bohinju jo je zelo razveselilo dejstvo, da je v občini dovolj stanovanj in da imajo pri dodelitvi prednost tisti, ki so v težavah. Zadovoljna je bila tudi, da v naši občini ni potrebe po bivalnih enotah in da občina sama nudi tudi finančno pomoč tistim, ki so v stiski. Posebej je pohvalila bohinjskega župana Franca Kramarja in njegovo odprtost do ljudi, saj jih nemalokrat kar z ulice pripelje v pisarno svetovalca za področje, ki zadeva posamezne težave. Zadovoljna je bila tudi z brezplačno pravno pomočjo, ki je zagotovljena enkrat mesečno. Ob tem je poudarila, da je pomembno, da ne gre samo za nasvet, ampak za dejansko pravno pomoč.

Najbolj jo v naši občini skrbi področje zdravstva, saj že zelo dolgo ne moremo dobiti stalnega zdravnika, čeprav bi imel ta zagotovljene dobre pogoje za bivanje in delo. Drugih posebnih problematik skozi pogovore ni zaznala.

Višja svetnica Nataša Bratož, ki pri varuhinji pokriva področja civilnih postopkov in razmerij, postopke pred delovnimi in socialnimi sodišči, upravne sodne postopke, odvetništvo in notariat, invalidsko zavarovanje, pokojninsko zavarovanje ter naloge s področja delovanja varuha v vlogi državnega preventivnega mehanizma, je na novinarski konferenci poudarila, da na splošno ugotavlja, da bi morala država in tudi lokalna skupnost biti boljši servis za državljane. Ta naj bi opozarjala in osveščala ljudi, kako reagirati npr. v poslu, ko gre nekaj narobe – kaj lahko naredijo, kaj naj pričakujejo, kakšne so njihove pravice v neki situaciji in kako jih uveljavljati.

Za konec pa je varuhinja želela pojasniti tudi, da so v njeni pristojnosti krivice, ki se državljanom dogajajo v razmerju z državo in njenimi institucijami, krivice v zasebnih razmerjih pa žal ne, čeprav se dostikrat ljudje nanjo obrnejo tudi v takih primerih. A jim kot varuhinja človekovih pravic ne more pomagati.