Skupina antropologov in etnologov na vseh območjih parka preučuje vsakdanje delovanje družbenih skupin in institucij, da bi osvetlili, kako kompleksno je varovanje dediščine v parku. Kot enkratna kulturna in naravna pokrajina predstavlja hkrati možnost in izziv.

Cilj projekta je preučiti delovanje ljudi na več ravneh, od lokalnih skupnosti, društev, občin do državnih uradov ter ob tem zajeti raznovrstne dejavnosti, s katerimi se izražajo in prenašajo različna razumevanja dediščine –pedagoško, uradniško, športno, kmečko, kulturno in turistično.

V ta namen raziskovalci analizirajo aktualna dogajanja, ki jih v zvezi z vsakdanjim življenjem z dediščino spodbuja in organizira država. Tak je bil npr. proces priprave Načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka.

Ob tem spremljajo dogodke, ki jih pripravljajo lokalni akterji, društva in organizacije, ki se nanašajo na dediščino v parku. Mednje sodijo lokalne tradicionalne prireditve, kot so Kravji bal, Vasovanje in Kmečka ohcet v Bohinju.

Širši pomen ima tudi Mednarodni festival alpskega cvetja. To je svojevrstna in ustvarjalna lokalna pobuda, ki združuje številne dogodke: družabne, strokovne, turistične, povezane z varovanjem in promoviranjem alpskega cvetja kot naravne vrednote ter s cvetjem povezanim znanjem in veščinami kot elementi kulturne dediščine. »To vsekakor pomeni, da v Bohinju ustvarjamo in negujemo dogodke, ki so veliko več kot zgolj muhe enodnevnice,« dodaja direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.

dr. Tatiana Bajuk Senčar, ZRC SAZU