Predvsem zaradi slednjega je predsednik DS Bervar najprej predstavil delovanje državnega sveta. Le-ta je drugi dom demokracije, sestavljajo ga predstavniki različnih področij civilne družbe. Državni svet ima 40 članov, ki so nosilci socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Sestavljajo ga po štirje predstavniki delodajalcev, delojemalcev ter kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti in 22 predstavnikov lokalnih interesov.

Bervar je povedal, da so se državni svetniki v aktualni sestavi odločili, da bo DS postal bolj aktiven, zato aktivno sodelujejo pri zakonodajnem procesu z mnenji in zakonodajnimi pobudami. Ena takšnih pobud je tudi, da bi se t. i. ponovno odločanje, ko DS v sedmih dneh po tretjem branju predloga nekega zakona v Državnem zboru k predlogu poda strinjanje ali pa ga zavrne z odložilnim vetom, preoblikovalo tako, da bi lahko v omenjenem času DS odprl posamezne dele predlaganega zakona in predlagal popravke, ki bi temeljili na strokovni podlagi. Tako bi se skrajšala procedura sprejemanja in spreminjanja zakonov, saj bi DZ predloge popravkov, ki bi jih podal DS, lahko preprosto sprejel, namesto da se začne celoten postopek priprave zakona od začetka. »Tako bi lahko marsikateri zakon izboljšali, še preden bi stopil v veljavo,« je povedal Bervar.

Svojo aktivnost je DS povečal tudi s pogostimi obiski različnih občin, kot je bil obisk v naši občini. Na teh obiskih se seznanjajo z aktualnimi razmerami in problemi, s katerimi se občine pri svojem delovanju in razvojnih ciljih srečujejo. Na podlagi spoznanj nato DS organizira posvete na temo perečih težav po posameznih občinah, na katere so vabljeni pristojni ministri in predstavniki z njihovih ministrstev, strokovnjaki z obravnavanih področij, lokalna skupnost in lokalna civilna družba. »Marsikdaj se izkaže, da država od lokalne skupnosti zahteva preveč. V smislu, da so zahteve za lokalno skupnost prevelik finančni zalogaj, preobsežne, kar se tiče števila občinskih delavcev, ali pa zaradi različnih zakonov, ki pokrivajo neko področje, celo v začaranem krogu neizvedljive,« je povedal predsednik DS. »Državni svet je postal povezovalni most med civilno družbo in politiko,« je še dodal.

Župan Kramar je nato državnim svetnikom predstavil problematiko Triglavskega narodnega parka. Povedal je, da se zakon ne izvaja v celoti, predvsem pa je poudaril, da pri oblikovanju končnega Zakona o TNP, ki velja že skoraj pet let, nihče ni upošteval dejstva, da znotraj parka živijo ljudje, ki si želijo na svoji zemlji gospodariti in se razvijati. Dejal je še, da se z župani ostalih parkovnih občin veliko pogovarjajo o tej temi in da si vsi želijo, da bi ponovno prišlo do novelacije zakona. Predsednik DS Bervar je natančno poslušal županove besede in si precej informacij zapisal. Predlagal je, da bi državni svet v Bohinju sklical na to temo posvet in pri tem županu svetoval, da naj se do takrat z ostalimi župani parkovnih občin uskladijo v željah in zahtevah. Kajti enotnost lokalne civilne družbe ima velik pomen pri uspešnosti katerega koli posveta, ki ga pripravi DS.