Logo MojaObčina.si
JUTRI
21°C
10°C
PET.
22°C
8°C
Oceni objavo

ODGOVOR NA PETICIJO: NESTRINJANJE S POLITIKO OBČINE BOHINJ GLEDE PARKIRNEGA REŽIMA IN UREJANJA PROSTORA

Spoštovani gospod Marko Ogrin, svetnik Občinskega sveta Občine Bohinj in skupina občanov občine Bohinj – sopodpisniki peticije!

Dne 26. 3. 2024 smo prejeli vašo peticijo »Nestrinjanje s politiko Občine Bohinj glede parkirnega režima in urejanja prostora«. V nadaljevanju podajamo odgovore in pojasnila na pomisleke in predloge, ki ste jih izrazili v peticiji.

Občinski svet Občine Bohinj vsako leto usklajuje in sprejema nov sklep o določitvi javnih parkirnih površin, višin parkirnin in parkirnih kartic. Sklep o določitvi javnih parkirnih površin, višin parkirnin in parkirnih kartic za leto 2024 (v nadaljevanju sklep), ki so ga sprejeli 25. januarja 2024 na 12. redni seji Občinskega sveta Občine Bohinj, iz katerega izhajate v peticiji, prinaša nekaj sprememb. Te se nanašajo na: ukinitev dveh začasnih travnatih parkirišč (Labora in Kristal), vzpostavitev novega parkirišča na Nomenju in vzpostavitev parkirnih režimov na obstoječih parkiriščih v Bohinjski Bistrici ter poenotenje cenovne politike.

Nekaj poudarkov iz odgovora na vašo peticijo:

·         Nova ureditev (vzpostavitev območja brezplačnega kratkotrajnega parkiranja na parkirišču ob pokopališču, pred Kulturnim domom Joža Ažmana in na Trgu svobode – pred pošto in banko v Bohinjski Bistrici) varuje interes domačinov, saj so bila določena javna parkirišča, ki jih uporabljamo domačini za obisk raznih ustanov, do zdaj v turističnih sezonah zaradi celodnevnega parkiranja obiskovalcev zasedena. Veliko domačinov je bilo kritičnih do takih razmer. Načrtovana ureditev je zato namenjena občankam in občanom Bohinja.

·         Obe travnati začasni parkirišči (Labora in Kristal) sta se uporabljali in bili delno zasedeni samo na vrhuncu turistične sezone. Z možnostjo parkiranja in prevoza do jezera bomo pokazali prijazen odnos do obiskovalcev in jim ponudili alternativo. Prometno gnečo podobno urejajo tudi v nekaterih znanih alpskih dolinah okoli nas.

·         Bohinj ima prednost in možnost razvoja samo, če bomo v največji meri varovali naravo. Ukrep, da umaknemo parkirana vozila z dveh travnikov, je prav gotovo sorazmeren z našo naravovarstveno vizijo.

·         Da je začrtana pot prava, dokazujejo številna priznanja, pohvale ter prošnje po predstavitvah našega primera dobre prakse tako v domačem kot tujem okolju.

Občina Bohinj s sprejetim sklepom izpolnjuje in sledi zavezam iz sprejetih strateških dokumentov

Občina Bohinj s sprejetim sklepom izpolnjuje in sledi zavezam iz sprejetih strateških dokumentov, ki naslavljajo umirjanje prometa v Bohinju, kot so Celostna prometna strategija občine Bohinj – 2019, Celostna prometna strategija za širše območje Julijskih Alp – 2022, Strategija trajnostnega razvoja območja Bohinjskega jezera (Bohinjske jezerske sklede) – 2021, Akcijski načrt umirjanja prometa 2023–2030) ter drugih.

Ker je vključevanje zainteresirane javnosti v sam proces nastajanja in oblikovanja teh strateških dokumentov zelo pomembno, po drugi strani pa tudi ključno za povečanje transparentnosti odločanja, so bile vse navedene strategije predmet široke javne razprave. Izvedene so bile delavnice z različnimi deležniki in zainteresirano javnostjo ter javnomnenjske ankete in predstavitve. Vse navedene strategije so bile v nadaljevanju z močno podporo sprejete na Občinskem svetu Občine Bohinj. Sprejete strategije so strokovna podlaga tudi prostorskim dokumentom, pri pripravi katerih je prav tako vključena zainteresirana javnost, skladno z določili Zakona o urejanju prostora. Strateški dokumenti poleg tega sledijo državnim strateškim usmeritvam ter zakonodaji (npr. Umirjanje prometa je del Načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka 2016−2025).

Vzpostavitev območja brezplačnega kratkotrajnega parkiranja (modre cone) v Bohinjski Bistrici

Na območju Bohinjske Bistrice je v letu 2024 skladno s sklepom občinskega sveta določen režim delovanja obstoječih parkirišč tako, da se bo vzpostavilo območja brezplačnega kratkotrajnega parkiranja na parkirišču ob pokopališču, pred Kulturnim domom Joža Ažmana in na Trgu svobode – pred pošto in banko. Tu bo omogočeno kratkotrajno parkiranje (ena oz. dve uri). Za imetnike parkirne kartice »občan« ali »lastnik počitniškega objekta« pa bo parkiranje omogočeno brez omejitev. Pogoj je plačana parkirna kartica za tekoče leto. V praksi bo to pomenilo, da enodnevni obiskovalci teh parkirnih mest ne bodo mogli koristiti za celodnevno parkiranje. S tem se rešujejo težave, na katere občani že dalj časa opozarjajo. Nikakor pa to ne pomeni, da bodo morali domačini kupovati kartice za parkiranje na teh parkiriščih, saj je vsem, tudi tistim, ki nimajo parkirne kartice, omogočeno brezplačno parkiranje do dveh ur. Želja oz. potreba po vzpostavitvi modrih con v Bohinjski Bistrici izhaja torej iz pobud občank in občanov in ni posledica ukinjanja parkirišč ob jezeru. Modre cone so kot ukrep predlagane tudi v izdelani Prometni študiji za Bohinjsko Bistrico.

Parkirna kartica »občan« velja na območju celotnega Bohinja na vseh parkiriščih, s katerimi upravljata Občina Bohinj ali Krajevna skupnost Stara Fužina - Studor, na gozdni cesti Voje, Vogar, planina Blato in po dogovoru tudi na zasebnih parkiriščih v Senožetih, na Rudnem polju in pri nekdanjem hotelu Zlatorog v Ukancu.

V zadnjem desetletju se razvoj prometne infrastrukture zelo usmerja v trajnostni razvoj prometa, katerega cilj je zmanjšanje motornega prometa, izboljšanje povezljivosti z alternativnimi prevozi, sprememba potovalnih navad (hoja, kolesarjenje, javni potniški promet), povečanje prometne varnosti in izboljšanje kakovosti bivanja. Temu sledijo tudi zakonodaja in strateški dokumenti in temu sledijo tudi strateški dokumenti Občine Bohinj. Da je začrtana pot prava, dokazujejo številna priznanja, pohvale ter prošnje po predstavitvah našega primera dobre prakse tako v domačem kot tujem okolju.

To dokazujejo tudi podatki o številu prepeljanih potnikov na organiziranih prevozih, ki iz leta v leto naraščajo. V letu 2023 je bilo samo na posebnih linijskih prevozih, ki jih organiziramo v času poletne sezone, prepeljanih več kot 74.700 potnikov.

V letošnjem letu bo Občina Bohinj začela z novelacijo Celostne prometne strategije, v pripravo bo ponovno vključena tudi širša javnost

Za umestitev novih prometnih površin in koridorjev v prostor (npr. obvoznica Ribčev Laz–Stara Fužina) je treba predhodno izdelati strokovne podlage, na podlagi katerih se lahko, če se pridobi vsa potrebna pozitivna mnenja, začne s postopkom spremembe prostorskega akta.

Občina Bohinj bo v letu 2024 začela z novelacijo Celostne prometne strategije, za kar je pridobila državna sredstva na razpisu Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. V pripravo le-te bo ponovno vključena tudi širša javnost in se bo lahko ponovno odprlo ter ovrednotilo želje, potrebe, cilje glede prometne politike Občine Bohinj.

Prostorski razvoj občine v znamenju trajnostnega razvoja, ohranjanja narave in kulturne dediščine

Prostorski razvoj Občine Bohinj sledi načelom temeljnih mednarodnih (Alpska konvencija, CIPRA, Krajinska konvencija, Ramsarska konvencija, Aarhuška konvencija, Evropska prostorska razvojna perspektiva, Resolucija Sveta Evrope o arhitekturni kakovosti, Ljubljanska deklaracija, Natura 2000 ipd.), državnih in regionalnih (Strategija prostorskega razvoja Slovenije – v nadaljnjem besedilu: SPRS, Prostorski red Slovenije, Regionalni razvojni program Gorenjske ipd.) ter občinskih strateških dokumentov, ki opredeljujejo trajnostni razvoj, ohranjanje narave in ohranjanje kulturne dediščine.

Cilj prostorskega načrtovanja je omogočati skladen prostorski razvoj z obravnavo in usklajevanjem različnih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pri prostorskem načrtovanju je treba upoštevati tako javni kot zasebni interes ter ju skladno s cilji prostorskega načrtovanja med seboj skrbno pretehtati, pri čemer zasebni interes ne sme škodovati javnemu.

Gospodarska cona Filbo je bila umeščena v ta prostor že z Družbenim planom občine Radovljica. Glede na izražene potrebe gospodarstva, predvsem manjših obrtnikov po dodatnih prostorih, se spreminja namenska raba obstoječih stavbnih zemljišč, na katerih je bil načrtovan prometni terminal, cona pa se tudi malenkostno širi. Občina Bohinj s tem odgovarja na potrebe gospodarstva in sledi začrtanim ukrepom iz sprejete strategije razvoja občine. Za potrebe vzpostavitve te cone so bile izdelane številne strokovne podlage: iz kart razredov poplavne nevarnosti izhaja, da območje ni poplavno. Izdelane so bile predhodne arheološke raziskave, s čimer se je preverjalo arheološki potencial območja. Izdelane so bile arhitekturno-urbanistične strokovne podlage, s čimer se je preveril vpliv te cone na veduto Ajdovskega gradca.

Da bi središče Bohinjske Bistrice razbremenili motornega prometa, so bile že pred leti narejene strokovne podlage za umestitev obvoznic. Na podlagi pridobljenih mnenj ključnih nosilcev urejanja prostora ter na podlagi vrednotenja različnih tras, se je v veljavni prostorski akt umestila obvoznica ob železniški progi, ki se navezuje tako na poslovno cono Filbo kot tudi reševanje problema tovornega in ostalega prometa skozi središče Bohinjske Bistrice. S to načrtovano obvoznico je povezan tudi načrtovani potniški terminal ter parkirišče Kobla.

Za Ajdovsko cesto je že izdelana projektna dokumentacija za rekonstrukcijo, v sklopu katere se ureja tudi pločnik za pešce, s čimer se bo izboljšala varnost le-teh. Tudi za odcep ceste proti coni Filbo je v izdelavi projektna dokumentacija, kjer se prav tako načrtuje od ceste ločena mešana površina za pešce in kolesarje. Varnost ranljivih skupin udeležencev v prometu se bo tako na tem delu z izvedbo načrtovanih investicij izboljšala in povečala.

Z umestitvijo garažne hiše Danica ter potniškega centra na železniški postaji sledimo ukrepom iz sprejetih prometnih strategij, prostorskih aktov (OPPN Danica), obenem pa sledimo načelom Strategije prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SPRS), ki je temeljni državni dokument o usmerjanju razvoja v prostoru.

Iz SPRS izhaja, da ima notranji razvoj naselja prednost pred širjenjem na nova območja. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naselju (opuščenih ali neprimernih lokacij, industrijskih kompleksov in podobno). Notranji razvoj naselja in racionalna raba zemljišč se uresničujeta tudi s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij, s katerimi se poleg prostorskih ciljev upošteva tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje ob upoštevanju potencialne ogroženosti.

Obe lokaciji (parkirišče ob Danici in ob železniški postaji) se že uporabljata za potrebe parkiranja, vendar nista optimalno izkoriščeni, obenem pa sta tudi dokaj neurejeni. Z načrtovanimi ureditvami, ki so bile predmet številnih strokovnih podlag (arhitekturnih, krajinskih, prometnih …) ter preveritev in natečajev, se bosta območji celostno uredili, kar bo dvignilo kvaliteto teh območij, ne pa, kot navajate, poslabšalo. Hkrati s tem se bo odgovorilo na mobilnostne potrebe tako občanov kot obiskovalcev. Prometna obremenjenost Bohinjske Bistrice zaradi tega ne bo nič večja, nasprotno.

Naše zaveze iz sprejetih strategij so, da se individualni motorni promet zmanjša, poveča pa prihod na destinacijo z alternativnimi, bolj trajnostnimi načini, zato se načrtuje izgradnja parkirišč na Nomenju in v Soteski ter izvaja investicije in druge ukrepe, ki bodo omogočali prihod na destinacijo s kolesom, peš, z javnim potniškim prometom.

Zeleni sistem Bohinjske Bistrice je del izdelanega Urbanističnega načrta za Bohinjsko Bistrico, ki mu že sledimo z načrtovanimi pa tudi izvedenimi investicijami, kot so obnovljen in dopolnjen kostanjev drevored ob Triglavski cesti, izdelani načrti za ureditev parkovne površine pred Kulturnim domom Joža Ažmana, za ureditev javne površine ob Belci idr.

Na podlagi zapisanega verjamemo, da lahko s skupnimi močmi in v sodelovanju z zainteresirano javnostjo še najprej ustvarjamo čim boljše pogoje za bivanje in delo v občini Bohinj.

Na Občini Bohinj si bomo za to prizadevali tudi v prihodnje.

K naslovni fotografiji:

 - Garaža v Danici je v celoti vkopana in iz zunanjosti sploh ne bo zaznavna. V sklopu gradnje podzemne garaže pod obstoječim makadamskim parkiriščem je predvidena celovita ureditev parkirišča, dostopa v kamp in do nogometnega igrišča ter zazelenitev in zasaditev dreves vzdolž Triglavske ceste in ostalih dostopnih poti v Danico. Foto: projektna dokumentacija.

Fotografije v prilogi:

Obstoječe in načrtovano stanje Železniške postaje v Bohinjski Bistrici, foto: projektna dokumentacija

Oglejte si tudi